Kinosloga. Retrosex. 2024

Jessica Chastain igra premožno ameriško filantropinjo, katere romanca z nadarjenim mehiškim baletnikom se zaplete, ko se mladenič nepričakovano pojavi v njeni razkošni hiši v ZDA. Film je posnel Michel Franco (Sončni zaton, Spomin).

Film Stanleyja Kubricka, prirejen po klasičnem romanu Williama Makepeacea Thackerayja, je zgodba o vzponu in padcu očarljivega sleparja, lažnivca in družbenega povzpetnika iz 18. stoletja. Dobitnik štirih oskarjev, tudi za najboljšo fotografijo. Ob petdesetletnici filma.

V prvem delu ohlapno povezane trilogije norveškega režiserja Daga Johana Haugeruda (Seks, Ljubezen, Sanje) intimni pogovor med dvema moškima sproži duhovit in osvežujoče odkrit premislek o spolnosti in spolnih vlogah v sodobni družbi.

Paolo Sorrentino (Oni, Neskončna lepota) se vrača v svet italijanske politike z elegantno umirjenim portretom fiktivnega predsednika, ki se ob iztekajočem mandatu spopada s težkimi odločitvami – tako političnimi kot osebnimi. Nagrada za najboljšega igralca v Benetkah.

Film, ki z lahkotnostjo in humorjem raziskuje različne odtenke bolečine – tako osebne kot kolektivne –, je Jesseju Eisenbergu prinesel več nagrad za scenarij, Kieran Culkin pa je poleg kritiške hvale prejel oskarja za najboljšo stransko vlogo.

Enajstletna Lučka živi ob svetilniku z očetom. Nekega dne jo za kazen pošljejo delat v Črno hišo, kjer spozna Edvarda, fanta z ribjim repom. Lučka se mora odločiti, ali bo rešila novega prijatelja ali se vrnila k očetu. Fantastična pripoved po knjižni uspešnici.

Nova Pixarjeva animirana pustolovščina o mejah naših posegov v naravo in empatiji do živali.

Briljantni izumitelj Nikola Tesla je s svojimi vizionarskimi idejami spremenil svet, vendar je ostal spregledan in nerazumljen. Ta dokumentarni film razkriva resnico o njegovem delu, njegovem neizprosnem rivalstvu z interesi Thomas Edisona ter trajnem vplivu, ki ga ima Tesla na sodobno tehnologijo in prihodnost energetike.

Očarljiv dokumentarni film skozi radovedne otroške oči razpira čarobni svet potujočega cirkusa. Med bliščem odra in nenehnim potovanjem pripoveduje o pripadnosti, družini in iskanju doma tam, kjer se pot nikoli ne konča.

Minimalistična pripoved o vsakdanjem življenju in menjavanju letnih časov.

Ikonični vestern Johna Forda, posnet po romanu Alana Le Maya, z Johnom Waynom v glavni vlogi. Ali: »Kako je John Ford luščil rasizem« – Marcel Štefančič, jr.

Christian Petzold (Phoenix, Rdeče nebo) znova raziskuje teme izgube, spomina in identitete, tokrat v skrivnostni družinski psihodrami, sodobni pravljici za odrasle, v kateri skušata dve ženski znova sestaviti drobce svojih razbitih življenj.

Drama preživetja, v kateri se oče in sin znajdeta na nevarnih alpskih pobočjih, je hkrati premišljena psihološka študija o tipični moški tekmovalnosti in želji po prevladi.

Osebna izpoved zasvojenke, ki se po večletni odsotnosti vrne v domači kraj, da bi našla moč za novo življenje, je podana skozi kontrastne podobe uživaške alkoholne omame in spokojno čarobne škotske obale.

Poetična drama o nenavadnem prijateljstvu med nekdanjim kaznjencem in črnim potepuški psom osvetljuje družbeno aktualno tematiko Kitajcev, ki so zaradi industrijskega razvoja ostali prepuščeni samim sebi.

Intimna zgodba o upokojeni gruzijski učiteljici in njenem mlajšem sosedu, ki imata povsem različne poglede na svet, a združita moči in se odpravita v Carigrad, da bi našla izginulo nečakinjo, ki naj bi želela izpeljati tranzicijo spola.

Ali je mogoč »dober« konec razmerja? Film španskega režiserja Jonása Truebe je igriv in duhovit pomežik klasični komediji ponovne poroke tridesetih in štiridesetih let, ki sporoča, da je v razhodu mogoče najti ravno toliko ljubezni in upanja kot v združitvi.

Najboljša prijatelja Demos in Nikitas se med preživljanjem dneva na kvirovski plaži v Atenah spominjata dogodkov preteklega poletja, da bi jih spremenila v scenarij za Nikitasov prvenec. Medtem ko si svoji življenji predstavljata kot film, se morata soočiti s konflikti, ki se porajajo v njunem barvitem prijateljstvu.

Drugi film avtorice Vodnih lilij je zgodba o nedolžni otroški prevari, ki razkrije nepričakovane resnice o odnosih med otroki, otroki in starši, ter o še bolj zapletenem razmerju med srcem in telesom. Očarljivo, zabavno in lahkotno kot dolg poletni dan.

Globoko oseben film, v katerem režiser secira zakon lastnih staršev, je čustveno silovita, a tudi nežna in humorja polna zgodba o obžalovanju, napačnih odločitvah ter o tem, da nikoli ni prepozno za nov začetek.

Tunizijska režiserka z veliko igrivosti, drznosti in trpkega humorja sooči dva povsem različna svetova: svet sodobne umetnosti in svet beguncev. Nominacija za oskarja v kategoriji najboljši mednarodni film in nagrada za najboljšega igralca v sekciji Obzorja Beneškega filmskega festivala.

»Bogovi so kaznovali Prometeja, ker je ljudem prinesel ogenj.« Christopher Nolan (Tenet, Dunkirk, Izvor) prinaša epsko zgodbo o J. Robertu Oppenheimerju, ki ga pogosto označujejo za očeta atomske bombe.

Uporniški in nemiren, pobožen in razuzdan, neodvisen in transgresiven: Caravaggio, kakršnega razkrije Michele Placido, je prekleti umetnik izjemnega talenta; rock zvezda daleč pred svojim časom; upornik brez razloga, ki se mora soočiti s posledicami lahkomiselnega življenja.

Thomsenov Izrek (Teorema, 1968) po dansko in pred Pasolinijem je tako dvorezen kot njegov naslov (gift pomeni »strup« ali »poročen«). Režiser si ga je zamislil kot polemični traktat zoper pornografijo in moralni razkroj danske družbe. Toda ko ga je napolnil z goloto in celo trdoerotičnimi prizori, je ironično tlakoval pot prav tistemu, proti čemur je pridigal: cenzure osvobojeni Danski, ki je leta 1969 kot prva dežela legalizirala pornografijo. Cenzorji so dali čez eksplicitne prizore v filmu natisniti mastne bele križe (in jih uspeli tako napraviti še bolj opolzke). Na takšni, zgodovinski filmski kopiji si bomo Strup tudi ogledali!