Deset let nastajajoč filozofski traktat Zgodovine filma Jean-Luca Godarda je zagotovo ena najbolj veličastnih, kompleksnih in dokončnih stvaritev 20. stoletja, ki prebija tako filmske okvire kot tudi parametre sodobne umetnosti. Obstaja morda predvsem kot zareza v vest/spomin stoletja, ki se je skupaj z iznajdbo gibljivih podob (in posledično materializacijo zgodovine kot teka časa) dognalo in izmojstrilo v vseh -izmih do roba doumljivega. Zgodovine filma je Hidra z glavami Meduze: tako analitičen esej na temo kinematografske podobe (umetnosti, industrije, mehanizma) kot tudi izpopolnjena kinematografska stvaritev. Je tako zgodovina filma kot tudi zgodovina, kot/kakršno/kadar/če jo gleda film; tako poklon/posvetilo/oda/himna/slavospev kot tudi brutalna kritika; tako objektiven pregled ključnih pojmov kot tudi skrajno subjektivna avtobiografija avtorja samega; tako epska enciklopedija kot tudi intimni haiku v steklenici; tako mozaik prostih asociacij kot tudi natančen recept za gradnjo Babilonskega stolpa. Ter produkt hkrati neskončne ljubezni in neskončnega besa, navdušenja in jeze, predvsem pa vere v podobo kot ključni nosilec pomena 20. stoletja.
Zgodovine filma 1 Histoire(s) du cinéma 1
Aktualno
Modrost sreče Wisdom of Happiness
Barbara Miller, Philip Delaquis
petek, 07. 11. 2025 / 16:00 / Dvorana
Dalajlama ob svoji devetdesetletnici z nami deli brezčasne modrosti o doseganju notranjega miru in sreče ter nam ponuja praktične nasvete za spopadanje z izzivi 21. stoletja. Film je produciral Richard Gere.
Plimovanje Feng liu yi dai
Jia Zhang-ke
petek, 07. 11. 2025 / 18:00 / Dvorana
Jia Zhangke, vodilni kronist sodobne Kitajske, se poda na kalejdoskopsko potovanje skozi čas in prostor, da bi iz gradiva, ki ga je snemal več kot dve desetletji, sestavil poetičen in globoko ganljiv portret spreminjajočega se sveta ter dveh ljudi, ujetih v njegove nepredvidljive tokove.
Fiume o morte! Fiume o morte!
Igor Bezinović
petek, 07. 11. 2025 / 19:30 / Mala dvorana
Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.