Maiku konec šolskega leta ne prinaša nič lepega: najlepše dekle v razredu čez tri tedne praznuje rojstni dan in on je edini od sošolcev, ki ni povabljen. Čakajo ga zdolgočasene počitnice v domači vili z mamo, ki ga sicer razvaja, a le če ni ravno na odvajanju na »lepotni farmi«, in večno odsotnim očetom. Nenadoma pa se pred njegovim pragom pojavi novi sošolec – uporni najstnik Čik (skrajšano od Čičov), ruski priseljenec in izobčenec, s katerim si deli le to, da se ju vsi izogibajo. Čik ga povabi na popotovanje iz Berlina v neznano. Z ukradeno lado nivo se brez vozniškega izpita odpravita po zaprašenih stranpoteh. Na potovanju se srečujeta z raznovrstnimi neznanci, nezgodami in humornimi preizkušnjami. Najbolj pa spoznavata in preizkušata sama sebe ter prijateljstvo, ki se med njima zlagoma utrjuje.
portret avtorja
Fatih Akin se rodi leta 1973 v Nemčiji kot sin turških priseljencev. V najstniških letih se veliko potika po ulicah in je celo član neke hamburške tolpe mladoletnih prestopnikov. Med študijem na umetnostni akademiji se preživlja kot natakar po raznih hamburških klubih. S celovečernim filmskim prvencem Hitro in neboleče (Kurz und schmerzlos, 1998), v katerega prelije nemalo svojih uličnih izkušenj, hitro zaslovi kot vzhajajoča zvezda mladega nemškega filma. Status dodatno utrdi s filmom Solino (2002), v katerem se spet ukvarja s problematiko ekonomskih migrantov v Nemčiji. Širšo mednarodno slavo mu prinese Z glavo ob zid (Gegen die Wand, 2004), še en film s sorodno tematiko, za katerega v Berlinu prejme zlatega medveda za najboljši film in nagrado za najboljšo režijo na podelitvi nagrad Evropske filmske akademije. V Kuhinji z dušo (Soul Kitchen, 2009) se motiva imigrantov v Nemčiji loteva na bolj sproščen način, celo v formi komedije, za svojo komično družinsko dramo Zbogom, Berlin! pa prejme nagrado Evropske filmske akademije po izboru mladega občinstva za leto 2017.