München, 1943. Skupina mladih ljudi, v večini študentov, razvije uporniško gibanje Bela vrtnica, ki naj bi pripomoglo k padcu Tretjega rajha. Sophie Scholl se skupini pridruži kot edina članica. Zgodovinski film Zadnji dnevi Sophie Scholl je ganljiva upodobitev ene redkih junakinj v nemški zgodovini. Prikazuje zadnjih šest dni v življenju pogumne in močne mladenke, ki se je za svoje ideale in Belo vrtnico pripravljena soočiti s smrtjo. V boju proti nacističnemu režimu so Sophie innjeni sodelavci postali sinonim za pogum ter miren boj proti nasilju in zatiranju.
Zadnji dnevi Sophie Scholl Sophie Scholl - Die letzten Tage
Igrani film Zadnji dnevi Sophie Scholl temelji na resničnih dogodkih in pripoveduje o zadnjih šestih dneh življenja študentke Sophie Scholl – članice odporniške skupine Bela vrtnica, ki je med drugo svetovno vojno delovala v Münchnu.
režija Marc Rothemund, scenarij Fred Breinersdorfer, fotografija Martin Langer, montaža Hans Funck , Johnny Klimek, glasba Reinhold Heil, zvok Roland Winke, igrajo Julia Jentsch (Sophie Scholl), Fabian Hinrichs (Hans Scholl), Alexander Held (Robert Mohr), Johanna Gastdorf (Else Gebel), André Hennicke (dr. Roland Freisler), Florian Stettner (Christoph Probst), Johannes Suhm (Alexander Schmorell), Maximilian Brückner (Willi Graf), Jörg Hube (Robert Scholl), Petra Kelling (Magdalene Scholl) idr., distribucija Cinemania group
festivali, nagrade srebrni medved za najboljšo režijo (Marc Rothemund), srebrni medved za najboljšo igralko (Julia Jentsch) in nagrada ekumenske žirije na Berlinalu 2005 evropska filmska nagrada za najboljšo igralko (Julia Jentsch) 2005 nominacija za oskarja za najboljši tujejezični film 2006
IMDb Uradna stranAktualno
Zadnjič
Oče mati sestra brat Father Mother Sister Brother
Jim Jarmusch
ponedeljek, 23. 03. 2026 / 16:10 / Dvorana
Tri zgodbe, včasih smešne, drugič žalostne, o odnosu med starši in njihovimi odraslimi otroki. »Antiakcijski film« Jima Jarmuscha je prejel zlatega leva v Benetkah.
Fiume o morte! Fiume o morte!
Igor Bezinović
ponedeljek, 23. 03. 2026 / 17:00 / Mala dvorana
Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.
Moji armenski duhovi Mes fantômes arméniens
Tamara Stepanyan
ponedeljek, 23. 03. 2026 / 18:30 / Dvorana
Intimno filmsko popotovanje skozi zgodovino armenskega filma.