Vu Vu

Leila je preživela hudo prometno nesrečo, zaradi katere je izgubila spomin. Med počitnicami se zateče v Rim, sestri Ani v objem, a sestri se ne ujameta in za ponovno odkrivanje sebe bo morala prvi korak narediti Leila sama.

Kot uvod v film bo krajše predavanje Mirta Komelja z naslovom »Déjà-vu dotika«.
Fenomen “deja-vu” je od nekdaj fasciniral: antične vrače s tem, ko so mu pripisovali prekognicijo, mistike, ko so v njem videli anamnezo prejšnjih življenj, nenazadnje znanstvenike s tem, ko še do danes niso uspeli priti do dna, ne glede na to, koliko je napredovala tehnologija, s katero je mogoče pogledati človeški psihi pod pokrov. Postoji še ena pot, ki še ni bila ubrana, namreč psihoanalitska: Freud se v Psihopatologijah vsakdanjega življenja vprašanja deja-vuja le mimogrede dotakne, in nemara je predvajanje filma VU odlična prilika, da se na to pot zakoraka.

Leila Albayaty je doživela prvo prikazovanje filma na letošnjem berlinskem festivalu, kjer je prejela posebno omembo žirije. Film je bil v program Berlinala izbran med približno sto prispelim kratkomteražnimi filmi. Albayatyeva sebe opiše: »Kaj naj naredim? Ko bi vsaj vedela. Rojena v Franciji. Pol Iračanka. Odraščala v Bordeaux, študirala vse sorte stvari. Nesreča.Paris. Brussels. Režirala svoj prvi film, Vacances: petdeset minutni dokumentarec o avtoštop potovanju med Belgijo in Španijo v počitniški prikolici brez avtomobila. Marseille. Kupila snemalnik in Yamaho. Začela skladati mus’ko. Začela slikati. Performans s svojo glasbo, “Kiss me on my leg”. Brussels. Pisala glasbo za različne ljudi, filme in predstave. Prva plata, “Dans le soleil” : Intimističen album na križišču pop, šansone in elektronske glasbe. Režirala “Vu”. O punci, ki je izgubila spomin po avtomobilski nesreči, v glasbeni drami pod rimskim soncem. Prvič predvajan na berlinskem Berlinalu pod kategorijo ‘kratkometražni’, dobil posebno priznanje. Od julija 2008 živi v Berlinu. Nova glasba.«

Mirt Komel je študent doktorskega študija filozofije na Filozofski fakulteti, asistent in mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede (na Oddelku za kulturologijo), član uredniškega odbora Časopisa za kritiko znanosti in raziskovalni sodelavec Mirovnega inštituta. Avtor številnih znanstvenih člankov s področja humanistike in družboslovja, in avtor prve znanstvene monografije o dotiku na slovenskem, z naslovom “Poskus nekega dotika”.