zgodba
Videti je, da mlada ljubezen ne pozna meja: na površju sta Gitti in Chris zanesena v popolni zaljubljeni blaženosti, spleteni na počitniškem pobegu po Sardiniji, v resničnem svetu pa delujeta kakor povsem nasprotna si pola neke oble. Na videz nepomemben dogodek – srečanje s starejšim parom – razburka njun odnos. Soočenje z drugim parom pripelje do odločilnega preobrata v njuni igrivi razposajenosti, drobnih skrivnih ritualih in malce neumnih navadah. Ne le da starejši par deluje uspešnejši, pod moderno fasado jima uspeva tudi skrivati konvencionalno delitev spolnih vlog. Po njunem vzoru začenja tudi Chris »nositi hlače« v njunem odnosu, Gitti pa začne popuščati in prevzemati bolj tradicionalno žensko vlogo. Kar je na začetku zastavljeno kot igriv eksperiment, se kaj hitro spreobrne v Gittijin tihi boj za lastno osebnost in voljo.
Intimen portret mladega para razgrinja subtilno komično, na trenutke tudi kruto podrobno študijo nasprotujočih si želja zaljubljencev v iskanju lastne identitete.
iz prve roke
»Želela sem posneti film o zapleteni, a edinstveni bitnosti, ki jo predstavljata človeka v razmerju. Glavni lik filma je par, veliko bolj kot posameznik.«
Maren Ade, režiserka in scenaristka
portret režiserke
Maren Ade se rodi leta 1976 v Karlsruheju. Med letoma 1998 in 2004 študira filmsko produkcijo in režijo na visoki filmski šoli v Münchnu. Leta 2000 zrežira svoj prvi kratki film, leta 2003 pa svoj prvi celovečerni igrani film Der Wald vor lauter Bäumen, ki ji nemudoma prinese kopico mednarodnih priznanj in jo najavi kot prepoznaven glas mladega nemškega filma, skupaj z avtoricami, kakršna je Valeska Grisebach. Vsi drugi je njen drugi celovečerec.
kritike
»To raziskovanje intimnosti in njenih nelagodij prikliče v spomin največje evropske epe na temo ljubezenskih razmerij, kakršni so Rivettova Nora ljubezen, Bergmanovi Prizori iz zakonskega življenja ter Mama in kurba Jeana Eustacha. Vendar je film Maren Ade namenoma tišji. Ade operira z izjemnim občutkom za preproste geste vsakdanjega življenja. Turbulenca filmske zgodbe se tako zaključi s prizorom, ki na neki način povzema celoten film: Chris moleduje Gitti, naj ga pogleda.«
J. Hoberman, The Village Voice
»Za junaka tega filma pekel niso vsi drugi, pekel sta drug drugemu onadva sama.«
Sheila Seacroft, Jigsaw Lounge
»Film Maren Ade se ponaša z intenzivno afiniteto do avtentičnih, naturalističnih trenutkov razpada neke ljubezenske zveze, ki je kilometre nad vsemi drugimi sodobnimi filmi na isto tematiko. Vsi drugi je anti-Antikrist. Ne gre zgolj za film, ki naj v trenutku obvelja za eno največjih mojstrovin v žanru filmov o propadu ljubezenske zveze, temveč tudi za silovit poklon celotnim epoham odličnih filmov. Igrivost filma in njegove erupcije regresivne otročjosti spominjajo na žlahtne hollywoodske screwball komedije 30-ih let. Občutek za nelagodne tišine, kombiniran s kamero Bernharda Kellerja, evocira vzdušje odtujenosti, kakšnega poznamo iz velikih modernističnih evropskih ljubezenskih zgodb: filmov, kot so Potovanje v Italijo, Avantura ali Prezir. Naposled lahko film razumemo tudi kot spogledovanje s Cassavetesom in njegovo ekspresivnostjo.«
Kevin B. Lee, Slant Magazine