Danes je blagajna odprta od 15:30 do 20:20 (za danes zaprto).

Volovska glava Rundskop

Michaël R. Roskam / Belgija, Nizozemska / 2011 / 129 min

režija Michaël R. Roskam, scenarij Michaël R. Roskam, fotografija Nicolas Karakatsanis, montaža Alain Dessauvage, glasba Raf Keunen, produkcija Bart Van Langendonck, igrajo Matthias Schoenaerts, Jeroen Perceval, Jeanne Dandoy, Barbara Sarafian, Sam Louwyck, uradna stran filma

festivali, nagrade Panorama – Berlin 2011. Nominacija za oskarja za najboljši tujejezični film 2012. Nominacija za cezarja za najboljši tujejezični film 2013. Nagrada za najboljši film – Motovun 2011. Nagrada FIPRESCI za najboljšega igralca – Palm Springs 2012. Flamska filmska nagrada 2011 za najboljši film, najboljšo režijo, najboljši prvenec, najboljšega igralca (Schoenaerts), najboljšega stranskega igralca (Perceval) in najboljšo fotografijo. Nagrada Next Wave za najboljši film, najboljšo režijo in najboljšega igralca – Austin Fantastic Fest 2011. Nagrada žirije in nagrada kritikov – Beaune 2011. Najboljši prvenec – Festival Fantasia, Montreal 2011. Nagrada občinstva za najboljši prvenec in nagrada kritikov za najboljšega igralca – AFI FEST, Los Angeles 2011. Magrittova nagrada 2012 za najboljšo flamsko koprodukcijo, najboljši scenarij, najboljšega igralca (Schoernaerts) in najboljšo montažo. Karlovi Vari 2011.

IMDb Uradna stran

zgodba
K mlademu kmetu Jackyju Vanmarsenillu pristopi veterinar s ponudbo za sumljivo kupčijo z zloglasnim trgovcem z govedino. A umor lokalnega detektiva in nepričakovano soočenje s skrivnostjo iz Jackyjeve preteklosti sprožita niz dogodkov z nepredvidljivimi tragičnimi posledicami.

Volovska glava je gangsterska tragedija o usodi in izgubljeni nedolžnosti, postavljena v mračni svet ‘hormonske mafije’. Prvenec, navdahnjen z resničnimi dogodki, zaznamuje izjemen nastop vzhajajoče zvezde Matthiasa Schoenaertsa (Rja in kost). Nominacija za oskarja za najboljši tujejezični film 2012.

zanimivosti
Film je delno navdahnila resnična zgodba o umoru belgijskega veterinarskega inšpektorja, ki je bil žrtev t. i. ‘hormonske mafije’. Karel Van Noppen se je zavzemal za odpravo široko razširjene uporabe nedovoljenih rastnih hormonov pri vzreji živali, ki je v Evropski uniji prepovedana od leta 1989. Po podatkih Znanstvenega odbora Evropske unije lahko uživanje hormonsko pridelanega mesa poveča tveganje za pojav raka, bolezni možganov in genetskih težav. Van Noppen je bil ustreljen februarja 1995, do obsodbe pa je prišlo šele leta 2002. Čeprav so bili obsojeni na dolgo zaporno kazen, so trije od štirih storilcev danes že na prostosti.

Matthiasu Schoenaertsu je vloga prinesla navdušene odzive filmskih kritikov in nastop ob Marion Cotillard v filmu Jacquesa Audiarda Rja in kost (De rouille et d’os). Za vlogo Jackyja, ki si vbrizgava injekcije testosterona, je Schoenaerts pridobil sedemindvajset kilogramov mišične mase – prav toliko kot naj bi jih pridelal Robert De Niro za vlogo Jaka La Motte v boksarski klasiki Pobesneli bik (Raging Bull).

iz prve roke
»Film vidim kot tragično zgodbo o usodi in nedolžnosti. Že od nekdaj so me navduševali ameriški gangsterski filmi. Obožujem jih. Tudi sam sem hotel posneti enega, a na svoj način, v svojem okolju, z lastnimi izkušnjami. /…/ Vedel sem, da se hočem osredotočiti na hormonsko mafijo, ki je resnična, obstoječa zločinska organizacija v moji deželi. Zdela se mi je neverjetna in izvirna kriminalna zgodba: kmetje in gangsterji, povezani v eno. /…/ Kot najstnik sem delal na kmetijah. Spominjam se tipov, ki so se pripeljali na dvorišče in kmetu naročali, kaj mora delati in katere izdelke mora uporabljati, če želi, da kupijo njegove bike. Imel sem srečo, da sem lahko to eksotično kriminalno sceno opazoval od blizu. Če jo hočeš razumeti, moraš čutiti srčni utrip. /…/ To je bila Matthiasova ideja; rekel je: ‘Ustvariti moram Minotavra, tega pol-človeka, pol-bika.’ Bil sem navdušen, saj so živali zame zelo pomemben simbol nedolžnosti. Tako je nastal Jacky, ki ga lahko primerjamo z gorilo v živalskem vrtu ali Batmanom v njegovi votlini. Tudi Lepotico in Zver najdemo v njem.«
– Michaël R. Roskam, režiser

portret avtorja
Michaël R. Roskam (1972, Sint-Truiden, Belgija) je študiral slikarstvo in sodobno umetnost na Akademiji lepih umetnosti Sint-Lukas v Bruslju ter magistriral iz scenaristike v amsterdamskem razvojnem centru Binger Filmlab. Napisal in posnel je tri mednarodno nagrajene kratkometražce, Haun (2002), Carlo (2004) in The One Thing To Do (2005), ter kratki film po zgodbi Ernesta Hemingwaya Today is Friday. Volovska glava je njegov celovečerni prvenec.

 kritike
»Volovska glava je intenziven in pretresljiv film ter samozavesten in izpopolnjen prvenec, ki se zareže naravnost v drobovje. /…/ film se začne kot triler, nato pa na neverjeten in nepredvidljiv način preobrne v vznemirljivo tragedijo. /…/ Schoenaerts nam s svojim neprekosljivim nastopom v vlogi bitja komaj zadrževanega besa, ki ga namesto z besedami upodobi s prepričljivo telesno govorico in subtilnimi izrazi obraza, omogoča, da pod površjem zaslutimo nekaj drugega; da se z Jackyjem obotavljivo povežemo, še preden se razkrije celotna zgodba. /…/ Jacky je, tako kot Frankenstein, pošast, s katero sočustvujemo – pa čeprav nam pošastnost njegovih dejanj vzbuja nelagodje.«
– Kenneth Turan, Los Angeles Times

»Roskamov impresivni debi je mračen in kompleksen triler /…/. Jacky je (v srhljivo prepričljivi upodobitvi Matthiasa Schoenaertsa) ranljiv, neobvladljivo nasilen flamski kmet naravnost iz Zolaja.«
– Philip French, The Observer

»Čudovito vizualno mrakobnost filma nazadnje preseže izjemen nastop Mathiasa Schoenaertsa. Njegovo utelešenje bolečine, odigrano z izjemno čustveno globino, je resnično ganljivo.«
– Chris Chang, Film Comment

»To je moralno kompleksen in nenehno presenetljiv film /…/, ki spretno stopa po tanki ločnici med umetniško dramo in napetim trilerjem, pri tem pa ustvari nekaj resnično izvirnega.«
– Todd Brown, Twitch

»Film, ki se prične kot kriminalka, se sčasoma razkrije kot večplastna drama o tragičnem moškem, zaznamovanem z družbenim okoljem in uničujočim kompleksom, povezanim z moškostjo.«
– Roger Ebert, Chicago Sun-Times

»V srcu njegove surovosti je nežnost in otožna lepota, zaradi katerih postane film /…/ nekakšna različica zgodbe o enem telesu iz mita o Lepotici in Zveri.«
– Paul Tickell, Sight & Sound

»Roskam opisuje svet moških, v katerega ta moški ne more vstopiti, o živalih in mesu in impotenci; o samem bistvu moškosti v agrikulturnem svetu. Schoenaerts nam (s pomočjo mladega igralca Valvekensa v ključnih flashback sekvencah) predstavi Jackyja kot besnečega bika, s čigar tragedijo se lahko poistovetimo, pa čeprav nas njegov bes plaši – in zapečati njegovo usodo.«
– Fionnuala Halligan, Screen International

»Skozi Jackyjevo psihološko osebno dramo, pravzaprav tragedijo, ki pride do svojega edino logičnega zaključka, pa deluje film, v izhodišču gangsterski film noir, ki se dogaja med govedorejci na flamskih planjavah, celo pretresljivo. Protitok kriminalni zgodbi namreč predstavlja stalno spraševanje o moškosti, brutalni živalskosti, telesnosti, težki borbi z nagoni, pri čemer je Matthias Schoenaerts ustvaril enega najbolj izjemnih moških likov letos. Filmu se pozna tudi dejstvo, da je Michaël Roskam študiral slikarstvo, saj s svojimi kompozicijami skoraj zahteva ogled na velikem platnu.«
– Gorazd Trušnovec, Ekran

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Radikal Radical

Christopher Zalla

četrtek, 23. 05. 2024 / 17:00 / Dvorana

»Na svetu je toliko ljudi, ki nikoli ne dobijo priložnosti. To je zgodba o tem, kaj se zgodi, ko jo dobijo.« Film, posnet po resnični zgodbi o nekonvencionalnem mehiškem učitelju, je prejel nagrado občinstva na festivalu Sundance.

Zadnjič

Pankrt Bastarden

Nikolaj Arcel

četrtek, 23. 05. 2024 / 19:45 / Dvorana

Mads Mikkelsen in Nikolaj Arcel se deset let po Kraljevski aferi vračata s Pankrtom, mogočnim zgodovinskim epom o osvajanju danske divjine, hkrati pa intimno, brezčasno zgodbo o življenju, ki se zgodi, medtem ko delamo druge načrte.

Fant in čaplja Kimitachi wa do ikiru ka

Hayao Miyazaki

petek, 24. 05. 2024 / 17:15 / Dvorana

Veliki Hayao Miyazaki se vrača z globoko osebno, avtobiografsko navdahnjeno fantazijo o življenju, smrti in ustvarjanju. Film, poln dih jemajoče lepote, nagajivega humorja in nežne melanholije, je prejel letošnjega oskarja za najboljši animirani celovečerec.