Danes je blagajna odprta od 15:00 do 21:00 (odpre se čez 02:26).

Tisti, ki čutijo peklenski ogenj Those Who Feel the Fire Burning

Morgan Knibbe / Nizozemska / 2014 / 74 min

Duh utopljenega begunca v iskanju svojih bližnjih potuje vzdolž južnoevropskih meja in opazuje sotrpine, ki so tako kot on obtičali nekje med peklom in rajem. Nenavaden spoj dokumentarca in fikcije, ki se na nekonvencionalen in poetičen način loteva perečega družbenega problema.

Duh utopljenega begunca v iskanju svojih bližnjih potuje vzdolž južnoevropskih meja in opazuje sotrpine, ki so tako kot on obtičali nekje med peklom in rajem. Nenavaden spoj dokumentarca in fikcije, ki se na nekonvencionalen in poetičen način loteva perečega družbenega problema.

iz prve roke
»Veliko beguncev, ki sem jih srečal, mi je povedalo, da se na Lampedusi in v Grčiji počutijo kot prikazni, kot duše v vicah. Tako se mi je porodila ideja za film. Begunci prihajajo iz pekla in so namenjeni v raj, a so obtičali nekje vmes. Pogosto so dobesedno brez identitete, saj nimajo dokumentov, potnega lista, nihče jih ne pozna, nihče jim ne pomaga, ne morejo se vrniti in nimajo prihodnosti. Poleg tega so mi v misli ves čas prihajale nekakšne lebdeče podobe. Navdihnila sta me film Nebo nad Berlinom Wima Wendersa in Gaspar Noé s svojimi brezkončnimi posnetki v gibanju. /…/ Pri poročanjih večinskih medijev pogrešam globino. Njihov pristop je površinski in propagandističen. Mislim predvsem na novice. Nič več jim ne verjamem. Novinarji se pretvarjajo, da so objektivni, v resnici pa manipulirajo. Zgodbe in citati, ki jih izbirajo, postavljajo imigrante v vlogo žrtev. Ti vlogo sprejmejo in začnejo pred kamero tarnati. Publika si s to držo ne more dosti pomagati. To opažam tudi pri sebi: ker se ne znam opredeliti, se distanciram. Zato nisem hotel narediti filma, ki bi iskalce azila objokoval; dati sem jim hotel obraz. V filmu ne skušam biti objektiven, pač pa iskren glede svoje subjektivnosti.«
– Morgan Knibbe

kritike
»Film je sprožil številne primerjave: lebdeča kamera (ki jo v rokah drži sam Knibbe) spominja na film V praznino Gasparja Noéja, voice-over naracija pa na dela Terrencea Malicka. /…/ S pomočjo neverjetnega zaupanja, ki ga zgradi s protagonisti, ponudi občinstvu atmosferično sliko običajno prezrtih krajev, ljudi in situacij. In prav to je tisto, kar naredi film tako edinstven: na meji med dokumentarcem in fikcijo se ne giblje zaradi eksperimenta samega, ampak zato, da bi zgodbo povedal na kar najbolj primeren način. In da bi se tako iskreno dotaknil gledalca.«
– Sacha Gertsik, De Filmkrant

»Knibbejev prvenec obrne evropsko begunsko krizo v drzno, etično zapleteno zgodbo o duhovih, ki aktualno družbenopolitično katastrofo predstavi na edinstveno poetičen način, hkrati pa nas – kot najboljši primer novinarskega dela – pripelje na lokacijo ter nam pokaže globoko travmatizirane obraze ljudi, ki jih večinski mediji pogosto prezrejo.«
– Robert Greene, Sight & Sound

»Ta meditativni in pogosto hipnotični film /…/ se z globalno temo naraščajoče imigracije vpričo birokratske brezbrižnosti spoprime z razorožujočo eleganco in nezgrešljivo človečnostjo.«
– Michael Rechtshaffen, Los Angeles Times

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Ko te je strah, globoko vdihneš in se nasmehneš Wenn du Angst hast nimmst du dein Herz in den Mund und lächelst

Marie Luise Lehner

torek, 14. 07. 2026 / 19:00 / Dvorana

Film o razrednih razlikah, pripadnosti, medčloveški bližini in iskanju identitete – od sramu do ponosa. Radikalno nežna zgodba o odraščanju, pospremljena z obilico sveže alternativne glasbe.

Tretji svet Treći svijet

Arsen Oremović

torek, 14. 07. 2026 / 20:00 / Mala dvorana

Tretji svet je več kot zgolj dokumentarec o Haustorju, legendarni zagrebški skupini, ki je zaznamovala glasbeno sceno nekdanje Jugoslavije. To je zgodba o dveh ustvarjalnih nasprotjih: Darku Rundeku in Srđanu Sacherju. Film skozi odkrite pogovore, ponovno srečanje v studiu in bogato arhivsko gradivo razkriva, kako je občutljivost za čarobnost vsakdanjega življenja nekoč združila dva ustvarjalna svetova – ter ustvarila tretjega.

Ljubezen, ki ostaja Ástin sem eftir er

Hlynur Pálmason

torek, 14. 07. 2026 / 21:00 / Dvorana

Islandski režiser Hlynur Pálmason (Božja dežela) pred veličastnim ozadjem minevajočih letnih časov naslika igriv, grenko-sladek portret družinskega življenja v vsej njegovi lepoti, humorju in nepopolnosti.