zgodba
Grenko-sladka komedija o treh »luzerjih« na pragu srednjih let, ki sklenejo, da ne bodo več »brskali po žepih za tamalimi kovanci« in se odločijo skupaj odpreti picerijo. Film Jana Cvitkoviča (Kruh in mleko, Odgrobadogroba) je odprl lanskoletni Festival slovenskega filma v Portorožu in prejel nagrado občinstva v Cottbusu.
kritike
»Film /…/ stavi na gledalca, željnega krohotanja. /…/ Če bi Šiški Deluxe iskali domačo primerjavo, bi jo pogojno lahko našli v filmu Jebiga (2000) Mihe Hočevarja /…/ predvsem zaradi tipa humorja, ki ga poleg situacijskih gegov poganjajo predvsem resda mestoma malce intelektualistični, a simpatični, včasih že kar irealni absurdi. /…/ od začetnih akordov filma je jasno, da lahko zgodba, ki jo poganja spoj rahlo dramatičnega in rahlo komičnega, tudi česa malce za lase privlečenega, pripelje samo do srečnega, naravnost idiličnega konca, kjer se vse stvari in vsa razmerja postavijo na svoje mesto. In ker gre za slovenski film, pridemo še do morja.«
– Ženja Leiler, Delo
»/…/ film /…/ dostavi vse, kar si od takšnega izdelka želite – prepričljive igralske nastope, veliko humorja, malo drame, posrečene glasbene vložke, pristna čustva … Zraven dobite še kaj takega, za kar sploh ne veste, da si želite, na primer šiškowoodski muzikal.«
– Klemen Černe, Siol.net
»Ker Miha Hočevar ni posnel nadaljevanja hita Jebiga, ga je posnel Jan Cvitković, le da bi Šiška Deluxe lahko pila bratovščino tudi z Leighovo sijajno dramedijo Življenje je sladko, v katerem je družbica luzerjev v času thatcherističnih, neoliberalnih pozivov k just-do-it podjetništvu in privatništvu sklenila, da odpre deluxe francosko restavracijo – s predvidljivo ničelno možnostjo uspeha.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina