Zgodnja devetdeseta leta, v Iraku divja vojna. Ljudje se v pomanjkanju hrane borijo za preživetje, Sadam Husein pa od vsake šole v državi zahteva, da pripravi torto za praznovanje njegovega rojstnega dne. Lamia živi v starodavnih iraških močvirjih s svojo živahno babico Bibi. Ko pride dan, ko šole izberejo učence, ki bodo imeli čast prinesti predmete na obvezne lokalne proslave ob predsednikovem rojstnem dnevu, Bibi Lamio nauči nekaj trikov, da ne bi bila izbrana ravno za peko torte, pa ji strogi učitelj Musa kljub temu naloži prav to nalogo.
»Živel sem v vasi, kjer so vse hiše plavajoče ali zgrajene na vodi. V šolo hodimo s čolnom, z njim tudi obiskujemo prijatelje. Ponoči je na voljo zgolj osnovna razsvetljava, zato vas v temni noči spominja na zvezdno nebo. Kot v pravljici /…/. Nihče ne pričakuje takšne podobe Iraka. Ne vedo, da v Iraku obstajajo močvirja. Močvirja so v bistvu puščava, vendar prekrita z vodo. /…/ Ljudje tam bivajo enako kot pred 5000 leti. Zelo sem si želel predstaviti domala neznano sliko Iraka.« (Hasan Hadi)
Hasan Hadi
Iraški pisatelj in režiser. Odraščal je v južnem Iraku, med vojno. Več let je delal v novinarstvu, produkciji in kot izredni profesor na podiplomskem filmskem programu Univerze v New Yorku. Predsednikova torta je njegov celovečerni prvenec.