Kino je zaradi prenove do vključno 2. avgusta zaprt.
od 27. marca 2025

Praslovan Praslovan

Slobodan Maksimović / Slovenija, Hrvaška / 2024 / 115 min / hrvaščina, slovenščina, srbščina

Dokumentarec o življenju in karieri Zorana Predina. Dobitnik vesne za najboljši film po izboru občinstva.

režija Slobodan Maksimović, scenarij Slobodan Maksimović, fotografija Rožle Bregar, montaža Jurij Moškon, zvok Julij Zornik, animacija Jernej Žmitek, scenografija Marco Juratovec, kostumografija Zarja Predin, maska Eva Uršič, produkcija Invida (Jure Vizjak, Maja Zupanc), soprodukcija RTV Slovenija, Jaka produkcija, Vizualist, Film Factory, 001, Gustav film, igrajo Nenad Tokalić, Frano Mašković, Žiga Predin, distribucija Gustav Film

festivali, nagrade Sarajevo (svetovna premiera); Festival slovenskega filma (vesna za najboljši celovečerec po izboru občinstva); Dok’n’Ritam Beograd; FDF Ljubljana

Fotografije

zgodba
Zoran Predin: upornik, borec za pravice, postpunker, šansonjer. Ikona jugoslovanskega novega vala. Spremljamo njegovo pot od mladosti v delavskem Mariboru, kjer se je začel ukvarjati z glasbo, preko vrhunca slave s skupino Lačni Franz pa vse do solo kariere, ki je utrdila njegov ikonični status. Odkrivamo, kako so Predinove uspešnice odsevale tako družbene spremembe tistega časa kot njegove osebne prelomnice. Skozi film nas vodijo velikani jugoslovanske glasbene, literarne, filmske in športne scene, kot so Đorđe Balašević, Branko Đurić, Miljenko Jergović, Sašo Hribar, Gabi Novak, Jure Franko, Magnifico, Elvis J. Kurtović, Karpo Godina, Boris Cavazza, Peter Lovšin, Vlado Kreslin in mnogi drugi.

iz prve roke
»Prva Zoranova pesem, ki sem jo slišal, je bila Naj ti poljub nariše ustnice. Kot rojen Sarajevčan nisem razumel več od refrena, ampak sem tako močno začutil ta brutalni ritem in nenavadno melodičnost Zoranovega žametnega glasu, da sem ga takoj vzljubil. Približno osemindvajset let pozneje sva se z Zoranom dobila na kavi in se zmenila, da narediva Praslovana. Po petih letih snemanja, pregledovanja arhivskega materiala, poslušanja vseh petinštiridesetih albumov, po sedmih mesecih v montaži in iskanju zgodbe, ki bo najbolje predstavila Zorana Predina in njegovo ustvarjalnost, je pred vami končno Praslovan. Film o neverjetnem kantavtorju, pisatelju, družinskem človeku z vsemi pomanjkljivostmi in vrednotami. Dokument o večnem uporniku, ki je krojil rokenrol sceno bivše Jugoslavije in na njej vztraja še danes.«
– Slobodan Maksimović

»Film mi je nastavil ogledalo, v katerem sem odkril nekaj svojih, meni do zdaj neznanih stopinj, ki sem jih v petinštiridesetih letih pustil v času in v ljudeh, s katerimi sem jih preživel.«
– Zoran Predin

kritike
»Čeprav film traja skoraj dve uri, to pa je za glasbeni dokumentarec nevarno dolgo, na nobeni točki ne postane dolgočasen. Vešče namreč prepleta že omenjeno figuro govorečih glav s posnetki iz Predinove kariere, tu in tam presenetljivo iskrenimi intervjuji s Predinom samim in člani njegovih družin ter igranimi vložki tujih turistov na turi po njegovem življenju. Ti sprva delujejo nekoliko vsiljeno. A se iztečejo v veliki finale, ki deluje kot posrečen most od zgodbe o Zoranu Predinu kot največjem mogočem približku glasbenega zvezdnika v slovenskem in jugoslovanskem prostoru do Zorana Predina kot človeka. /…/ Ob vsem tem pa je še vedno največji dosežek filma, da mu uspe kritično prikazati izredno bogato kariero glasbenika, ki je vedno znova iskal nov izraz in se včasih bolj, včasih manj uspešno skušal tudi prilagajati okusu svojega občinstva.«
– Žiga Brdnik, Radio Slovenija

»A Maksimović, ki – magari nehote – trči ob »slovenski sindrom« (ne vemo, kaj bi s svojimi velikimi avtorji, o njih ne znamo ničesar povedati, a vzeli bi jim pokojnine), vendarle dela vse, da doku o Predinu, ki prej napiše pesem, kot pove vic /…/, ne izgleda kot wikipedijsko geslo, tako da je to, kar izvemo /…/, obenem že tudi emocionalni payoff. Praslovanu se ni treba emocionalno pretegovati. In emocionalnih trenutkov – o, ko bi me le oče videl v duetu s Terezo Kesovija! o, ko bi se le ohranile fotke, na katerih sem leta 1984 pomotoma poziral z jugoslovanskimi košarkarskimi reprezentanti! – ni treba spreminjati v opere. Predin, ki sam dobro ve, kdaj se je obnašal kot »zadnja budala«, je vedno deloval preveč brechtovsko, pa ne le ko je pel »nič nas ni strah, če so smučarji z nami« (Slovenci itak niso vedeli, da se zafrkava) ali ko je pel o »mravljinčarjih in čeladarjih« (na šolskih proslavah so otroški pevski zbori to evforično prepevali, ne vedoč, da pojejo o kurcu), ampak tudi ko je pel »naj ti poljub nariše ustnice. ZELO ZA« 
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Še vedno sem tu Ainda Estou Aqui

Walter Salles

četrtek, 31. 07. 2025 / 21:30 / Ljubljanski grad

1971. Rio je v primežu vojaške diktature, a velika hiša družine Paiva v bližini plaže prekipeva od smeha, glasbe in živahnih razprav. Vse pa se spremeni, ko na vrata potrkajo uslužbenci režima in očeta Rubensa odpeljejo neznano kam. Eunice, zdaj sama s petimi otroki, se poda na dolgo pot iskanja resnice … Film je po avtobiografiji Rubensovega sina posnel Walter Salles (Motoristov dnevnik).

Nosferatu Nosferatu

Robert Eggers

petek, 01. 08. 2025 / 21:30 / Ljubljanski grad

Septembra leta 1924 so v kinu na Kolodvorski predvajali eno največjih mojstrovin nemega obdobja, film F. W. Murnaua Nosferatu – simfonija groze. Sto let pozneje Kinodvor prikazuje novo različico ekspresionistične klasike, kot si jo je zamislil Robert Eggers (Čarovnica, Svetilnik).

Film pod zvezdami / Razprodano

Popolna zveza Materialists

Celine Song

sobota, 02. 08. 2025 / 21:30 / Ljubljanski grad

Mlada in ambiciozna ženitna posrednica se znajde razpeta med popolnim moškim in svojim nepopolnim bivšim … Kot bi od režiserke Preteklih življenj lahko pričakovali, Popolna zveza ni običajna romantična komedija, temveč pronicljiv in odkrit razmislek o sodobnem trgu ljubezenskih zmenkov in protislovjih, na katera naletimo pri iskanju življenjskega partnerja. Film je navdihnila režiserkina lastna izkušnja ženitne posrednice na Manhattnu.