Danes je blagajna odprta od 10:00 do 21:40 (odpre se čez 01:52).

Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana

Tomo Križnar & Maja Weiss / Slovenija / 2012 / 95 min

Dokumentarec Toma Križnarja in Maje Weiss je zgodba o trpinčenih Sudancih, ki s pomočjo kamer, računalnikov in satelitskih modemov ščitijo svoja življenja in s tem postanejo priče lastnega gorja. Pozabljeni od svetovne politike, medijev in humanitarnih organizacij prosijo za pomoč 'civilizirani' svet.

scenarij in režija Tomo Križnar, Maja Weiss, fotografija Tomo Križnar in štiristo prostovoljcev v Sudanu, montaža Svetlana Dramlič, glasba Igor Leonardi, producent Tomo Križnar, izvršna producentka Živa Ozmec, produkcija ustanova Tomo Križnar, koprodukcija Bela Film, RTV Slovenija, Studio Arkadena, finančna podpora AV sklad Ministrstva za kulturo RS

zgodba
Film Oči in ušesa boga je dokumentarno pričevanje publicista in aktivista Toma Križnarja o več kot tridesetletnem prikritem iztrebljanju afriških staroselcev s sudanskih področij, bogatih z naravnimi viri Nubskih gora, Darfurja, Abjeija in Modrega Nila. Od leta 2009 do 2012 je Tomo Križnar skupaj z Suleimanom Jamousom, humanitarnim koordinatorjem upornikov v Darfurju, in Klemnom Miheličem, ustanoviteljem organizacije Hope, prostovoljcem v sudanskih vojnih conah razdelili več kot štiristo kamer, da bi nanje zabeležili dejanja svojih agresorjev. To je osebno pričevanje o tem, kaj lahko stori posameznik s somišljeniki in prijatelji, ki še verjamejo v moč aktivne družbene zavzetosti in se ne vdajo konformizmu. Film priča o moči kamer, ki so lahko močnejše orožje od kalašnikovk, in vključuje posnetke, ki tožilstvu na Mednarodnem sodišču v Haagu služijo kot dokaz o genocidu nad ljudstvi v Sudanu. Dokumentarec pripoveduje tudi o rojstvu neodvisnosti Južnega Sudana in o tem, kako je odcepitev povzročila nove vojne med strateškimi interesi svetovnih velesil in obema Sudanoma.

Dokumentarec Toma Križnarja in Maje Weiss je zgodba o trpinčenih Sudancih, ki s pomočjo kamer, računalnikov in satelitskih modemov ščitijo svoja življenja in s tem postanejo priče lastnega gorja. Pozabljeni od svetovne politike, medijev in humanitarnih organizacij prosijo za pomoč ‘civilizirani’ svet.

zanimivosti
http://www.tomokriznar.com/

iz prve roke
»V zaporu v El Fasherju sem dobil idejo, kako bi bilo mogoče najbolj pomagati nedolžnim žrtvam v Darfurju. Po vseh humanitarnih akcijah in političnih lobiranjih sem iz izkušenj videl, kakšno moč imajo kamere. Kamere so oči in ušesa človeštva. Če se trpljenje vidi in sliši, lahko občutljivi del človeštva odreagira.«
– Tomo Križnar, korežiser in koscenarist

portret avtorjev
Tomo Križnar je aktivist, borec za človekove pravice, novinar, publicist, snemalec, fotograf, scenarist in režiser. Leta 2000 je o genocidu v Nubskih gorah skupaj z režiserko Majo Weiss ustvaril dokumentarni film Nuba: čisti ljudje. Film je prejel nagrado za najboljše televizijsko delo na 3. festivalu slovenskega filma v Portorožu, nagrado za najboljši kulturni dokumentarec na festivalih gorniškega filma v Telluridu in Gradcu ter posebno priznanje na festivalu etničnega filma v Krakovu. Leta 2006 je takratni slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek Toma Križnarja kot svojega posebnega odposlanca poslal v zahodno sudansko provinco Darfur, da bi tamkajšnjim upornikom predstavil predlog njegovega mirovnega sporazuma. O misiji je dve leti kasneje nastal celovečerni dokumentarec Dar Fur – Vojna za vodo, za katerega je s soavtorico Majo Weiss prejel viktorja 2009 za najboljšo dokumentarno TV oddajo ter nagrade in priznanja na filmskih festivalih v Durbanu, Mehiki in Zaragozi, izjemen odmev pa je imel tudi v tekmovalnem programu festivala v Varšavi. Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana je tretji film, ki je nastal v sodelovanju z Majo Weiss. Tomo Križnar je tudi avtor več knjig: O iskanju ljubezni ali z biciklom okoli sveta, Šambala – z biciklom v Tibet, Samotne sledi, Mana – z biciklom med Indijanci, Nuba, čisti ljudje, Nafta in voda. Za svoje filmsko, novinarsko, aktivistično in človekoljubno delo je prejel častni doktorat Akademije Kartagina.

Maja Weiss je diplomirala iz filmske in televizijske režije na AGRFT v Ljubljani. Njen celovečerni prvenec Varuh meje (2002) je hkrati prvi slovenski celovečerni igrani film, ki ga je podpisala ženska režiserka. Prejel je številne mednarodne nagrade, med drugim nagrado za najbolj inovativen evropski film na filmskem festivalu v Berlinu in nominacijo Evropske filmske akademije za najboljši prvenec. Sledil je celovečerec Instalacija ljubezni (2007, posebna nagrada žirije na festivalu v Trstu) in televizijski film Skriti spomin Angele Vode (2009, nominacija za najboljši TV film na Prix Europa). Je tudi avtorica številnih uspešnih dokumentarcev: Fant, pobratim smrti (1992), Cesta bratstva in enotnosti (1999), Photo: Joco Žnidaršič (2005), Hočem osvojiti svet – Portret igralke Marije Vere (2006), Kam je izginil delavski razred? (2010) in Odkrivanje skritega spomina Angele Vode (2012). Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana je tretji film, ki ga je podpisala skupaj s Tomom Križnarjem.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Vsi odtenki svetlobe All We Imagine as Light

Payal Kapadia

nedelja, 19. 01. 2025 / 11:00 / Dvorana

Igrani prvenec Payal Kapadia, dobitnik velike nagrade žirije v Cannesu, je prvi indijski film v tridesetih letih, ki se je uvrstil v tekmovalni program festivala.

Zimske prigode iz živalskega sveta Le Grand Noël des animaux

več avtoric

nedelja, 19. 01. 2025 / 11:30 / Mala dvorana

Pet poetičnih živalskih pravljic, prepletenih z razigranimi snežinkami, vabi na očarljiva potovanja od Francije do Japonske in daleč na sever, kjer sije severni sij in božična čarovnija ne pozna meja. Vsaka zgodba je čarobna in ganljiva dogodivščina, ki razkriva pomen medsebojne pomoči, velikodušnosti in neprecenljive lepote narave v zimskem času.

Na polno! Život k sežrání

Kristina Dufková

nedelja, 19. 01. 2025 / 14:45 / Dvorana

Topla zgodba o samopodobi v času odraščanja, vrstniških odnosih, prvih ljubeznih in zaupanju v življenje. Navidezna lahkotnost pripovedi pomembnim temam doda duhovitost in iskrivost, hkrati pa prinaša globoko sporočilo o sprejemanju samega sebe.