Danes je blagajna odprta od 14:45 do 20:30 (odpre se čez 12:38).

Obisk iz vesolja Obisk iz vesolja

več avtorjev / Hrvaška, Estonija, Rusija, Nemčija, Jugoslavija / 2025 / 34 min / brez dialogov, pripovedovanje v slovenščini / 4+

Kaj če bi pod našo jablano pristal vesoljček? Kako se počuti tramvaj, ki bi rad skakal sem ter tja, a mora voziti po tirnicah? Moja mama je letalo, kaj je potem moj oče? Skrbno izbrani filmi programa Cinemini, ki puščajo odprt prostor otroški domišljiji.

Filmi:

Obisk iz vesolja Posjet iz svemira
Zlatko Grgić, Jugoslavija, 1964, 12 minut, barvni, malo dialogov
Deklica se igra na vrtu pred hišo. Z drevesa bi rada utrgala jabolka, zato uporabi zmaja; ta jo ponese do vej, s katerih jabolka pobere. Ko se namerava spustiti nazaj na tla, se pojavi nenavaden leteči predmet – NLP. Izstopita vesoljčka in si radovedno ogledujeta svet. Eden zaradi strahu zbeži, drugi pa spozna deklico in ji počasi začne zaupati. Deklico starši pokličejo na večerjo in vesoljček se spomni svoje mame, ki ga čaka na oddaljenem planetu, s katerega je prišel. S pomočjo dekličinega zmaja mu uspe vrnitev domov, pri tem pa med sabo in deklico pusti sled jabolčnih ogrizkov.
kartice Cinemini Obisk z vesolja

Leteči tramvaj Trammivasikas
Kaarel Kurismaa, Estonija, 10 min, 1983
Svet, v katerem živimo, je urejen po določenih pravilih. Nekega dne pa se stari tramvaj odloči, da bo skočil s svojih tirov in se podal za psom, ki lovi mačko – in v mestu zavlada kaos: ljudje zamujajo, semaforjev nihče ne upošteva, avtomobili se skoraj zaletijo in na koncu pa mora posredovati policija, da znova vzpostavi red, kjer je vsakdo in vse na svojem mestu. Ampak vseeno je bilo zabavno. Bi ponovili?

Moja mama je letalo! Moia mama – samolet
Julija Aronova, Rusija, 2013, 7 minut, malo dialogov
Različni ljudje imajo različne mame. In čeprav so vse na svoj način posebne, praktično nič ne more premagati tega, da je tvoja mama letalo. Če potuješ z njo, lahko pozdraviš vsak nebotičnik, dostaviš pošto na Eifflov stolp v Parizu ali pa s šalom oviješ vrat gore, da je ne bi zeblo. Težko je premagati to, da je tvoja mama letalo. Toda počakaj, da slišiš, kaj je moj oče!
kartice Cinemini Moja mama je letalo!

Moj srečni konec My Happy End
Milen Vitanov, Nemčija, 2008, 5 minut, brez dialogov
Kaj če bi bil pasji rep več kot le del telesa, s katerim pes lahko maha? Kaj če bi rep postal njegov najboljši prijatelj, s katerim bi lahko delil kost, ki jo grize, igral namizni tenis, preživel ves dan in vso noč? To bi bil lahko resnično srečen konec in animacija to omogoča. Toda vsak srečni konec ima svoje temne lise, in če rep postane samostojen lik, bo morda hotel loviti tudi svojo mačko!
kartice Cinemini Moj srečni konec

Skupna dolžina programa s pogovorom je 34 min, s pogovorom ali delavnico pa 65 min. Kartice Cinemini za otroke si lahko natisnete sami, ob obisku Kinodvora pa jih dobite tudi v tiskani obliki.

Poletimo v vesolje

S pomočjo filmskih trikov poletimo v vesolje še mi. Pogovor in delavnica ob programu Obisk iz vesolja za mlajše otroke.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Sentimentalna vrednost Affeksjonsverdi

Joachim Trier

ponedeljek, 02. 02. 2026 / 15:45 / Dvorana

Joachim Trier se po uspehu Najbolj groznega človeka na svetu vrača z intimno, ganljivo zgodbo o družini, spominih in povezovalni moči umetnosti. Velika nagrada žirije v Cannesu in osem nominacij za zlati globus.

Fiume o morte! Fiume o morte!

Igor Bezinović

ponedeljek, 02. 02. 2026 / 17:00 / Mala dvorana

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov. 

Pozabljeni Los olvidados

Luis Buñuel

ponedeljek, 02. 02. 2026 / 18:30 / Dvorana

»Film, ki se giblje natančno kot mehanizem, halucinacijsko kot sanje, neizprosno kot tiho napredovanje lave.« – Octavio Paz. »Ko ta film enkrat vidiš, ga nikoli več ne moreš pozabiti.« – J. Hoberman.