»Nori Bog se upira definiciji. Sam ga dojemam kot ustvarjanje zgodbe, ki jo bodo dokončali šele gledalci. Posamezni elementi filma so povsem razumljivi z vidika vsakdanjih izkustev, toda sestavljeni so na način, ki je nekako razlomljen in predrugačen. Nadrealističen ni prava beseda, prej bi rekel, da gre za uporabo nezavednega referenčnega okvirja, s katerim gradiš stvari. Končna oblika filma je spomin, ki ti ostane po gledanju. Kot takrat, ko se prebudiš in razmišljaš o spominu na sanje, ki si jih pravkar imel. To je resnična izkušnja. Ne pa film sam – film je zgolj pot, ki vodi do nje. Podobe Norega Boga niso futuristične. Prej ikonične. Vsi posedujemo te reči v svoji kolektivni zavesti, razlike so v tem, kako jih sestavljamo skupaj. Te podobe ne prihajajo iz konkretnih sanj, temveč jih poraja človeška izkušnja. Nori Bog ima zelo omejeno strukturo, toda pomembno mi je, da filma ne obvladujejo zavestni nameni. Pustim mu, da mi sam pove, kaj hoče biti – jaz pa sem kot nekakšen opat v cerkvi Norega Boga in zgolj izpolnjujem ukaze tega božanstva.«
– Phil Tippett
»Ponorelo božanstvo iz naslova je bržkone sam Tippett. Z golimi rokami je ustvaril blazen univerzum in mu vdahnil življenje.«
– Rupert Bottenberg, Fantasia Film Festival
»Phil je k mojim filmom prispeval na najbolj veličasten, tehnološko inovativen in umetniški način. Brez njega bi bil izgubljen.«
– Paul Verhoeven