zgodba
Nekega večera starejši moški na ulici najde pretepeno žensko. Odpelje jo v svoje stanovanje, kjer z zanimanjem prisluhne njeni življenjski zgodbi. Začne se takole: »Svojo pičko sem odkrila pri dveh letih …« V prvem delu težko pričakovanega novega filma zloglasnega provokatorja Larsa von Trierja (Antikrist, Melanholija) se zvrstijo naslednja poglavja: Popolna ribička, Jerôme, Ga. H, Delirij in Mala šola orgel.
Mlajšim od 15 let ogled filma prepovedan.
kritike
»Lars von Trier bi lahko zgodbo /…/ prikazal direktno, brez posrednikov in brez komentarja, toda prav s tem, ko je pustil, da Joe, dogvillska Šeherezada, svoje spolne avanture pedantno opisuje Seligmanu, totalnemu evnuhu /…/, je ustvaril pogoje, v katerih njeni spolni odnosi ne postanejo nekaj ‘moralno’ spornega, ampak nekaj nemogočega. Seligman, ki o seksu nima pojma (zanj spolni odnos ne obstaja), si lahko namreč seks predstavlja le metaforično, le s pomočjo ribiških in matematičnih metafor, tako da je zanj povsem vseeno, ali so ti spolni odnosi, ki jih opisuje Joe, res obstajali, ali pa si jih je Joe preprosto izmislila – važno je, da jih je mogoče konstruirati, magari le matematično. Ne vemo, kaj vse je Joe v svojem pripovedovanju seksu dodala, toda brez tega dodajanja seks sploh ne bi obstajal. Pri seksu pač vsi vedno dodajamo, kot da bi dvomili, da obstaja. Lars še posebej. /…/ ZA.«
– Marcel Štefančič jr., Mladina
»Nimfomanka – 1. del je še en dokaz o virtuoznosti filmskega ustvarjalca, razdvojenega med telesom in duhom, velikega in nemirnega umetnika, ki se giblje na nejasni meji med dobrim in zlim, režiserja, ki krmari od nemške metal skupine Rammstein do šumenja listov v vetru.«
– Fabien Lemercier, Cineuropa
»Naslov /…/ se zdi namenjen temu, da šokira, vendar pa nas pri filmu najbolj vznemiri to, kako smešen, nežen, premišljen in iskren je – celo takrat, ko se pogrezne v najbolj temačne vidike filmske spolnosti. Že res, da je zoprn, a von Trier si zna izkopati pot do našega ida.«
– Ty Burr, The Boston Globe
