Danes je blagajna odprta od 14:10 do 22:30 (odpre se čez 06:14).

Nénette Nénette

Nicolas Philibert / Francija / 2010 / 70 min

Philibert kamero usmeri v bivališče 40-letne orangutanke Nénette iz pariškega živalskega vrta. Film toliko kot o njej govori o ljudeh in njihovih neumnih komentarjih; postopoma se sprevrže v strokovno-analitično ekspertizo o orangutanih, njihovih vedenjskih vzorcih in Nénettini intimni zgodovini.

‘Zvezdnica’ filma je 40-letna orangutanka Nénette iz majhnega pariškega živalskega vrta Ménagerie du Jardin des Plantes, prvega zooja v Franciji, ki so ga odprli kmalu po francoski revoluciji. Philibert kamero usmeri v njeno stekleno bivališče in je ne umakne. Ni protiplana, slišimo zgolj glasove ljudi, obiskovalcev in delavcev v živalskem vrtu, s katerimi se režiserjeva asistentka občasno pogovarja. Mi opazujemo Nénette in ona opazuje nas. Film toliko kot o orangutanki govori o ljudeh in njihovih neumnih komentarjih; postopoma se sprevrže v strokovno-analitično ekspertizo o orangutanih, njihovih vedenjskih vzorcih in Nénettini intimni zgodovini.

»Za steklom je Nénette zrcalo. Platno za naše projekcije. Pripisujemo ji vse vrste občutij, namer in celo misli. Ko govorimo o njej, govorimo o sebi. Ko jo gledamo, v podobo vključimo sebe. Kot je izjavil Flaubert: ‘Gospa Bovary, to sem jaz!’, bi lahko tudi jaz rekel: Nénette, to sem jaz. Ona je v tebi. Ona je v nas. Vendar nikoli ne bomo izvedeli, kaj misli oz. ali sploh misli. Skrivnost ostaja. Globoko v sebi je Nénette odlična zaupnica: ohrani vse skrivnosti. To je film o pogledu, o upodabljanju. Metafora za film, še zlasti dokumentarec, kot način lovljenja in ujetja; navsezdnje je snemanje drugih vedno način njihovega ujetništva.« (Nicolas Philibert)

She is 40 years old, lives in Paris, has long, reddish hair, seems lost in thought and has a majestic aura about her: Nénette, the filmʼs star, is an orangutan from the ape house at the Menagerie du Jardin des Plantes. Nénette is a professional: she is relaxed and indifferent as she takes in the parade of people who file past her glass cage daily. From her gallery, she looks down on the goings-on of her younger fellows and watches the visitors, who often just come for her sake.

Nicolas Philibert – filmografija (izbor/selection):
Mesto Louvre / La Ville Louvre (1990); Dežela gluhih / Le Pays des sourds (1992); Biti in imeti / Être et Avoir (2002); Vrnitev v Normandijo / Retour en Normandie (2006); Nénette (2010)

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Hamnet Hamnet

Chloé Zhao

petek, 13. 02. 2026 / 15:10 / Dvorana

Chloé Zhao (Dežela nomadov) si zamišlja, kako bi lahko tragedija iz Shakespearovega resničnega življenja navdihnila nastanek njegove brezčasne mojstrovine Hamlet. Film z izjemnima Jessie Buckley in Paulom Mescalom v glavnih vlogah je ganljiva zgodbo o ljubezni, izgubi in zdravilni moči umetnosti.

Kinosloga. Retrosex. / Razprodano

Strup Gift

Knud Leif Thomsen

petek, 13. 02. 2026 / 17:45 / Dvorana

Thomsenov Izrek (Teorema, 1968) po dansko in pred Pasolinijem je tako dvorezen kot njegov naslov (gift pomeni »strup« ali »poročen«). Režiser si ga je zamislil kot polemični traktat zoper pornografijo in moralni razkroj danske družbe. Toda ko ga je napolnil z goloto in celo trdoerotičnimi prizori, je ironično tlakoval pot prav tistemu, proti čemur je pridigal: cenzure osvobojeni Danski, ki je leta 1969 kot prva dežela legalizirala pornografijo. Cenzorji so dali čez eksplicitne prizore v filmu natisniti mastne bele križe (in jih uspeli tako napraviti še bolj opolzke). Na takšni, zgodovinski filmski kopiji si bomo Strup tudi ogledali!

Kinosloga. Retrosex. / Razprodano

Švedinje v internatu Sechs Schwedinnen im Pensionat

Erwin C. Dietrich

petek, 13. 02. 2026 / 20:10 / Dvorana

Prva dama francoskega porno šika Brigitte Lahaie se vrača, tokrat kot švedska študentka v Slogini zimzeleni fizkulturni uspešnici Švedinje v internatu. Film Erwina C. Dietricha, ki si je kot dolgoletni producent kultnega španskega kralja eksploatacije Jessa Franca prislužil naziv »švicarski Roger Corman«, poka po šivih od prismuknjene komike, mehanične invencije in zdravega duha v še kako zdravih telesih.