Zahtevam most, pripada mi!
Slovenija, 2014, DCP, barvni, 29’59”
režija Boštjan Jerše
scenarij Boštjan Jerše
fotografija Miloš Srdić
montaža Peter Ban
glasba Jane Mujič
scenografija Boštjan Jerše
kostumografija Katja Devetak
maska Zoran Gajić, Luka Mirjan Simšič
oblikovalec zvoka Luka Pralica
producentka Katja Devetak
koprodukcija RTV Slovenija
igrajo Silva Čušin, Janez Škof, Stanko Krivc, Petra Hribernik
zgodba
Zakonski par Zdravka in Jože živita v zakotnem predelu kanjona reke. Edini način, da prečkata reko, je žičnica. Zdravka ima zadnji dan službe pred upokojitvijo, zato jo Jože z žičnico prepelje na drugi breg reke. Medtem ko se Zdravka z vlakom pelje v službo, Jože dobi priporočeno pismo s ponovno zavrnitvijo njegove zahteve za izgradnjo mostu. Zagrenjen zaradi zavrnitve prične s kuhanjem žganja in pisanjem protestnega transparenta. Pijan zaspi. Zdravka se vrne iz službe in ugotovi, da Jožeta ni nikjer. Razočarana sklene, da ga bo zapustila. Medtem se Jože zbudi in odhiti k žičnici. Ker Zdravke ni, se obupan sesede. Njegovo ihtenje pretrga zvok žičnice.
Mario je gledal morje z zaljubljenimi očmi
Slovenija, 2014, HD, barvni, 12’16”
režija Svetlana Dramlić
scenarij Dušan Šarotar
fotografija Marko Brdar
glasba Zoran Simjanovič
zvočni mojster Petar Stojičić
oblikovalec zvoka Boštjan Kačičnik
scenografija Niko Novak
kostumografija Zora Mojsilović
maska Nataša Sevčnikar
igrajo Branka Katić, Dušan Šarotar, prebivalci otoka Ugljan in Pašman
izvršni producent Marcel Buh
producentka Katja Getov
produkcija Studio Arkadena in RTV Slovenija
zgodba
Mario je žerjavist v manjši ladjedelnici na otoku. Nekega pustega in vetrovnega dne ga spreleti misel, da je morje v njegovih očeh lahko tudi drugačno. Odloči se, da bo zbežal pred samoto in rutino. Ta dan si bo zapomnil po nečem lepem.
Avtorska meditacija o ljubezni, hrepenenju in lepoti ter svojevrsten hommage življenju na otokih.
zanimivosti
Snemanje je potekalo na slikovitih lokacijah otokov Pašman in Ugljan na Hrvaškem. Poleg osrednjih protagonistov, priznane srbske igralke Branke Katić in Dušana Šarotarja, ki je tudi avtor literarne predloge in scenarija, so v filmu zaigrali delavci iz ladjedelnice Lamljana na otoku Ugljanu. Izvirno filmsko partituro je napisal legendarni ‘jugoslovanski’ avtor filmske glasbe Zoran Simjanovič.
Zora
Slovenija, 2014, DCP, barvni, 21”
režija Nina Blažin
scenarij Nina Blažin
fotografija Jure Černec
montaža Zlatjan Čučkov
glasba Vojko Sfiligoj
vokalna solistka Nuška Drašček
scenografija Urša Loboda
kostumografija David Hočevar
maska Katja Krnc
snemalec zvoka, ostrilec in oblikovalec zvoka Boris Romih
producent Igor Pediček
produkcija Casablanca
koprodukcija RTV Slovenija
igrajo Dare Valič, Marjuta Slamič, Branko Završan, Radoslav Milenković, Anže Zevnik
zgodba
Poznamo začetek, poznamo konec, sredina je neznanka.
Zora je film dveh zgodb, zgodbe o življenju in zgodbe o smrti.
V malem stanovanju v stolpnici mlad par pričakuje otroka. Noseča Lejla spi, medtem ko njen fant in njen oče sestavljata otroško posteljico in se spoznavata.
V drugem stanovanju nasproti Robert obišče svojo sestro in umirajočega očeta, ki ga že dolgo ni videl.
V času nekaj ur pred zoro liki rešujejo svoje konflikte … Medtem ko se eno življenje poslavlja, drugo prihaja … Veselje ne vidi žalosti in žalost ne vidi veselja.
Film je bil razvojno podprt s pomočjo NISI MASA – European Short Pitch 2012.
Šampanjski twist
Slovenija, 2014, DCP, barvni, 15′
režija Harry Rag
scenarij Harry Rag
fotografija Žiga Koritnik
montaža Peter Braatz
glasba Chris Eckman, Harry Rag, August Adrian Braatz, Litošt, Dežurni krivci
zvok Peter Braatz
producentka Ida Weiss
produkcija Bela Film
koprodukcija RTV Slovenija
tehnična podpora FS Viba film
finančna podpora Slovenski filmski center
igrajo Tomas Tibaut, Tatjana Plahuta, Leon Štrakl, Manja Dobrilovič
zgodba
Mlad moški dela v proizvodnji šampanjca. Vsak dan mora ročno obrniti tisoče steklenic, jih »zatwistati«. Med tem hipnotičnim delom mu misli pričnejo tavati. Razmišlja o zgodbah, ki se dogajajo okoli njega … Kratki film o delu, življenju, uspehu, bolečini in užitku – šampanjec kot metafora za razkošje in hkrati težaško delo, za tradicijo in prihodnost.
iz prve roke
»Šampanjec je vedno bil in bo sinonim za bogastvo in razkošje. Nihče ga ne potrebuje, pa vendar, ko ga enkrat poskusiš, lahko deluje kot mehka droga.
Nenavaden in zamuden proces proizvodnje šampanjca v nasprotju s kratkimi trenutki radosti v življenju, ki dandanes pomeni predvsem delo, pritiske, stres in sprejemanje hitrih odločitev.
Ko nekaj obrnemo – ‘zatwistamo’ – tako kot tisoč steklenic šampanjca dnevno obrne (‘zatwista’) Tomas – se nekaj spremeni. Spremeni se stanje ali narava predmeta ali dogodka. Šampanjski twist je tako metafora tudi za osnovna nasprotja, s katerimi se dnevno ubadamo: hitro–počasi, reven–bogat, topel–mrzel in podobno. Vsa ta nasprotja koeksistirajo, so med seboj odvisna, vzpostavljajo stalen in vzporeden univerzum in s tem vzporedno realnost in resnico – držijo ogledalo, izkrivljajo (‘twistajo’) opazovana stanja.
Vse v filmu je povezano v ritmične sanje, zgrajene na zvokih in udarcih. Film pleše s podobami in bežnimi trenutki, ki hkrati sodijo v preteklost in prihodnost, so hkrati projekcija in refleksija.
Film zato govori tudi o dimenziji časa. O času, ki premika, o času, ki ga sami premikamo, o času, ki izginja, ter času, ki ga imamo zato, da lahko sanjamo.
Let´s twist!«
– Harry Rag