iz prve roke
»Verjamem, da lahko filmi spremenijo svet na bolje. Omogočajo nam, da druge ljudi gledamo z empatijo, ustvarjajo prostor za pogovor ter nam pokažejo delčke nas samih, za katere nismo vedeli, da obstajajo. Če smo odprti za vse to, se zidovi porušijo in pokaže se človečnost.«
– HIKARI
kritike
»Najemi družino je brezsramno sentimentalen film, ki na trenutke skoraj spominja na Franka Capro. Je tudi poglobljen in pronicljiv prikaz tega edinstvenega in res čudnega poklica /…/. In je poznavalska značajska študija tujca na Japonskem, ki se zaveda, da bi lahko v državi živel vse življenje, pa ne bi nikdar zares razumel njene kulture – a ne bo nikoli nehal poskušati. /…/ Dramedija Najemi družino ima precej tvegano premiso, ki bi se v napačnih rokah zlahka sprevrgla v mučno, osladno katastrofo. A zahvaljujoč režiserkini elegantni režiji, spretnemu in melanholičnemu scenariju /…/ ter toplim in uglašenim igralskim nastopom /…/ je pred nami izvrstno, kontemplativno delo s čudovitim sporočilom in nekaj domiselnimi preobrati. Nisem ga še pripravljen razglasiti za najboljši film leta 2025, je pa čisto mogoče moj najljubši.«
– Richard Roeper, RogerEbert.com
»To je nežen in topel film, tista vrsta tihe, nepretenciozne humanistične komedije, kakršne ne vidimo več pogosto.«
– Pete Hammond, Deadline Hollywood
»Včasih se zdi, da je kakšen igralec tako popoln za neko vlogo, da si v njej ne moremo zamisliti nikogar drugega, ne znamo pa si niti predstavljati, da bi lahko ta igralec še kadarkoli odigral kakšen drug lik. Nenavadno je že, če se to zgodi enkrat, toda pri tem tipu se dogaja znova in znova. Najbrž se sliši noro, a v sodobnem filmu je mogoče res nekakšen prazen prostor, ki ga lahko zapolni le Brendan Fraser. Najemi družino je morda zmerno všečen, pogosto ne najbolj uspel film o izmišljenem ameriškem igralcu na Japonskem, je pa tudi skrajno fascinantno delo o zelo resničnem igralcu sredi ene najbolj nenavadnih karier, kar sem jim bil kdaj priča.«
– Bilge Ebiri, Vulture
»Simpatičen, ganljiv, duhovit, lepo posnet in dobro odigran film o tem, kako daleč so ljudje pripravljeni iti v tržni družbi, da bi zapolnili potrebo po pristnih odnosih. /…/ Najemi družino je učbeniški primer sobotne matineje za odrasle in manj odrasle, ki človeka spravi v dobro voljo s svojo preprostostjo in srčnostjo. Nič več in nič manj. Ki pa, ko pogledamo nekoliko pobližje, skriva tudi prodoren socialni komentar. V tem primeru o odnosih, identiteti, pripadnosti, delovni kulturi in socialni izolaciji v družbi, prežeti s tržno logiko. «
– Anže Lebinger, Dnevnik