Kino je zaradi prenove do vključno 2. avgusta zaprt.

Na pokopališču filma Au cimetière de la pellicule

Thierno Souleymane Diallo / Francija, Savdska Arabija, Gvineja, Senegal / 2023 / 93 min / francoščina

Lov za izgubljenim afriškim filmom preraste v ganljivo odo filmski umetnosti: tisti, ki jo gledamo, in tisti, ki jo ustvarjamo.

režija Thierno Souleymane Diallo, fotografija Leïla Chaïbi, Thierno Souleymane Diallo, montaža Aurélie Jourdan, Marianne Haroche, glasba Dom Peter, zvok Ophélie Boully, Jean-Marie Salque, produkcija L’image d’après, JPL Productions, Lagune Productions, Le Grenier des ombres

festivali, nagrade Berlinale (sekcija Panorama); Fespaco; CPH:DOX; Jeonju; Hot Docs; DocLisboa; IDFA; Kino Otok

IMDb

Fotografije

zgodba
Članek v časopisu Le Monde iz leta 1955 poroča o »prvem filmu, ki so ga zasnovali, realizirali in interpretirali temnopolti Afričani iz Francoske unije«: film Mouramani je zrežiral dvaindvajsetletni gvinejski režiser Mamadou Touré. Toda razen nekaj vrstic v francoskem časopisu je za tem 23-minutnim delom iz leta 1953, posnetim na 16-milimetrski trak, ostalo le malo sledi.
Thierno Souleymane Diallo se z videokamero, mikrofonom in slušalkami poda na cesto, da bi o skrivnostnem filmu izvedel več. Bosih nog in na oslovem hrbtu potuje po državi, obiskuje stare kinodvorane in se pogovarja z ljudmi iz filmskega sveta. Večina za Mouramanija še ni slišala, tisti redki, ki vedo zanj, pa ga niso nikoli videli. Po nekaterih virih pripoveduje o islamizaciji ljudstva Malinke, drugi pa ga opisujejo kot zgodbo o kralju in njegovem psu …
Morda pa bo edino ohranjeno filmsko kopijo našel v Parizu?

iz prve roke
»V Gvineji večina ljudi meni, da je snemanje filmov zapravljanje časa. Zato bom ‘zapravljal čas’ v mestu, kjer je nastal Mouramani. Na oslovem hrbtu in s kamero v roki bom iskal prizorišča, kjer bi bil film lahko posnet. Bosih nog se bom podal na ulice Conakryja in svojo kamero soočil z besom ljudi, ki so ji vedno pripravljeni zaupati svojo jezo. Snemal bom tudi otroke, ki mislijo, da snemanje filmov pomeni uprizarjanje nasilja … S transparentom na hrbtu se bom odpravil v Afriško kinoteko v Parizu in zahteval, da se Mouramani vrne domov. Toda – ali je res tam? Če ga najdem, ga bom prinesel nazaj in ga predvajal v edinem še delujočem kinu v Conakryju. Če pa se vrnem praznih rok, nič hudega; potem bom posnel čisto svojega Mouramanija
– Thierno Souleymane Diallo

kritike
»Čudovita zamisel dokumentarca je način, kako Diallo igra samega sebe. Njegov lik Kandida, dozdevnega naivneža, še bolj poudarja absurdnost situacij, s katerimi se včasih sooča. Kmalu namreč ugotovimo, da je iskanje filma le pretveza, hitchcockovski macguffin, namenjen odpiranju veliko bolj perečih vprašanj, povezanih z zgodovino in spominom.«
– Robin Berthelot, aVoir-aLire.com

»Za iskanjem izgubljenega filma, katerega vse bolj neuspešni potek močno spominja na pretvezo, se skriva veliko večja zgodba. Zgodba o polju ruševin, kjer je bila Gvineja, država brez arhivov, v preteklosti prisiljena opazovati umiranje svoje kinematografije – ta se je po portugalski invaziji leta 1970 in izgonu filmskih ustvarjalcev sesula v pepel.«
– Sandra Onana, Libération 

»Prevzemajoč, topel in ganljiv film.«
L’Obs

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Mickey 17 Mickey 17

Bong Joon Ho

sobota, 26. 07. 2025 / 21:30 / Ljubljanski grad

Bong Joon-ho se šest let po Parazitu vrača s trpko zabavno znanstvenofantastično satiro s sijajnim Robertom Pattinsonom v glavnih vlogah.

Pingvinove lekcije The Penguin Lessons

Peter Cattaneo

nedelja, 27. 07. 2025 / 21:30 / Ljubljanski grad

Ganljivo dramedijo o nenavadnem prijateljstvu med ciničnim Angležem in prikupnim pingvinom je po resnični zgodbi posnel Peter Cattaneo (Do nazga).

Parthenope Parthenope

Paolo Sorrentino

ponedeljek, 28. 07. 2025 / 21:30 / Ljubljanski grad

Parthenope, rojena v petdesetih letih v morju pred domačo vilo, išče srečo v dolgih poletjih svoje mladosti ter se zaljublja v rodni Neapelj in njegove številne slikovite like. Paolo Sorrentino je ustvaril zapeljiv ep o potovanju sodobne herojinje onkraj »velike lepote« in »mladosti«.