Danes je blagajna odprta od 15:00 do 21:00 (za danes zaprto).

Možje na soncu Al-makhdu'un

Tewfik Saleh / Sirija / 1972 / 107 min / arabščina

Boleče aktualni film pripoveduje o treh Palestincih treh generacij, ki hočejo prebegniti v Kuvajt, vsak zaradi drugačnih osebnih okoliščin, vsi zaradi nevzdržnosti bivanja na domačih tleh in želje po boljšem življenju (zgolj osnovni ravni človeka vrednega obstoja). Realizem, poetično postrežen v svojstvenih filmičnih stihih in kiticah, izjemno neposredno predstavi telesno, čustveno in duhovno izkušnjo protagonistov, hkrati pa preraste v alegorijo mnogoplastne stiske palestinske eksistence.

režija Tewfik Saleh, scenarij Tewfik Saleh po noveli Ghassana Kanafanija Rijal fi al-shams (1962), fotografija Bahgat Heidar, montaža Farin Dib, Saheb Haddad, glasba Solhi Al-Wadi, produkcija National Film Organization (Sirija), igrajo Mohamed Kheir-Halouani, Abderrahman Alrahy, Bassam Lofti Abou-Ghazala, Saleh Kholoki, Thanaa Debsi

IMDb

Fotografije

Film Možje na soncu je posnet po noveli palestinskega pisatelja in borca za svobodo Ghassana Kanafanija, čigar delo, posvečeno kulturi in politiki ter boju palestinskega ljudstva, je močno zakoreninjeno v palestinsko in arabsko zavest (govorec Ljudske fronte za osvoboditev Palestine je komaj 36-leten umrl kot žrtev atentata izraelske obveščevalne službe). Gre za prvi igrani film iz arabskega sveta, ki prikazuje palestinske prebežnike kot protagoniste lastne zgodbe. Na neki način panarabski film – govori o prebežnikih iz Palestine na poti iz Iraka v Kuvajt (in posredno o vlogi drugih arabskih narodov v palestinskem vprašanju); posnel ga je egipčanski režiser v sirijski produkciji – ni le silovit glas, podarjen zatiranim, temveč tudi celovit portret realnosti, ki razkriva politične, družbene in finančne izzive, s katerimi se soočajo.

Tewfik Saleh velja za režiserja z relativno majhnim filmskim opusom, a velikansko zapuščino. Med znamenitimi egipčanskimi filmarji, največkrat predanimi socialnemu realizmu (s katerimi sicer deli posvečenost vprašanjem malega človeka) izstopa kot modernist, a tudi kot edini, ki ga v egipčanski kinematografiji lahko imamo za resničnega ustvarjalca t. i. svetovnega filma, saj se v vseh svojih delih posveča političnim in družbenim krivicam ter razrednemu boju – ustvarjanje filmov je zanj politično dejanje.

Saleh v filmu Možje na soncu pripoved nenavadno, a učinkovito preprede s časovnimi skoki, flashbacki, mestoma sanjarijami (blodnjami?), in vplete tudi arhivsko gradivo, pri čemer se izkaže za mojstra montaže (s filmsko poezijo nabitega) realizma in eksperimenta. Saleh zgodbo, ki se dogaja kakšno desetletje po nakbi leta 1948, vešče prenese v kontekst časa produkcije tako, da alegorična razsežnost filma odraža sodobne okoliščine. Sam je o nastajanju filma dejal: »Moje namere ter interpretacija knjige in njenih protagonistov so se spremenile v luči tragičnih dogodkov v regiji junija 1967 in septembra 1970. V zadnji verziji scenarija sem hotel poudariti element bega, danes značilnega za Bližnji vzhod. Trije protagonisti treh generacij, ki predstavljajo tri stopnje istega kolektivnega problema, se odločijo ubežati življenjskim razmeram, da bi poiskali, kar vsak izmed njih vidi kot osebno rešitev. A konec je zelo drugačen od njihovih pričakovanj: kolektivna tragedija ne dopušča osebne rešitve. In to lekcijo nas zgodovina uči vsak dan.« (Tahar Cheriaa, Tewfik Saleh, Dossiers du cinéma: Cinéastes, Pariz 1971)

Danes (s spet posodobljenega gledišča) zaključni prizor, ki v spomin prikliče epigraf filma, odzvanja še zlasti bridko: »Oče mi je nekoč rekel: človek brez domovine ne bo imel groba v zemlji. In prepovedal mi je oditi.« Kdo bo obležal na smetišču zgodovine in koga bo požrla zemlja?
– Varja Močnik, Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema

Film sta leta 2023 restavrirala World Cinema Project/The Film Foundation in Cineteca di Bologna v sodelovanju z National Film Organization in družino Tewika Saleha. Posebna zahvala: Mohamed Challouf in Nadi Nekol Nas. Finančna sredstva je zagotovila Hobson/Lucas Family Foundation. Za 4K restavracijo filma, leta 2023 zaključeno v laboratoriju L’Immagine Ritrovata, so uporabili duplikat negativa, ki ga hranijo v Bolgarskem državnem filmskem arhivu.

petek, 02. 02. 2024

Februarski Ponedeljki se pričenjajo z Možem in kamero

Vznemirljivi eksperiment nizozemskega dokumentarista Guida Hendrikxa, ki nas sprašuje: “Kaj se zgodi, ko muha na steni postane muha v sobi?”, si je najbolje ogledati, ne da bi o njem karkoli vedeli. Ob ponedeljkih v februarju bomo razmišljali, kako so se spremenile vloga kamere ter pomen in vrednost množice zajetih podob – s tremi filmi, ki so tako ali drugače filmi “odpora”. Preberite več …

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Ježek Srečko Happy the Hoglet

Adam Long, David McGrath

sobota, 18. 10. 2025 / 10:00 / Dvorana

Srečko in njegovi prijatelji iz Sončnega studenca doživljajo čustvene vzpone, padce in vse vmes. Včasih so veseli, drugič jezni, tretjič pa potrebujejo le miren trenutek zase. Ježek in njegovi prijatelji nam pomagajo ugotoviti, da je za vse potreben čas, saj vsi zmoremo vse, ko nastopi pravi trenutek. Serija prikazuje, kako predšolski otroci spoznavajo čustva.

Zgodbe iz čarobnega vrta Tales from the Magic Garden

Leon Vidmar, David Súkup, Patrik Pašš, Jean-Claude Rozec

sobota, 18. 10. 2025 / 11:30 / Dvorana

Čarobna pustolovščina, kjer zgodbe zdravijo srce in prebudijo spomine, ki nikoli zares ne izginejo!  

Žal mi je, punčka Sorry, Baby

Eva Victor

sobota, 18. 10. 2025 / 13:15 / Dvorana

Iskren, topel in presenetljivo smešen film o tem, kako živeti z nečim, česar ne moreš nikoli zares preboleti. Senzacija festivala Sundance, dobitnik tamkajšnje nagrade za najboljši scenarij ter eden najboljših filmov leta po mnenju številnih kritikov.