Danes je blagajna odprta od 14:20 do 20:30 (odpre se čez 07:54).

Mishima: 25. 11., dan, ko si je sodil sam 11·25 jiketsu no hi: Mishima Yukio to wakamono-tachi

Koji Wakamatsu / Japonska / 2012 / 119 min

Še ena v vrsti Wakamtsujevih raziskav japonskega političnega ekstremizma. Asketska in nepristranska analiza času in kraju neprimernega idealizma.

režija Koji Wakamatsu, scenarij Masayuki Kakegawa, Koji Wakamatsu, fotografija Yûsaku Mitsuwaka, Tomohiko Tsuji, glasba Fumio Sakahashi, montaža Kumiko Sakamoto, igrajo Arata Iura (Jukio Mišima), Shinnosuke Mitsushima (Masakacu Morita), Shinobu Terajima (Joko Mišima), Soran Tamoto (Otoja Jamagučii)

festivali, nagrade Cannes 2012

IMDb

Še ena v vrsti Wakamtsujevih raziskav japonskega političnega ekstremizma. Asketska in nepristranska analiza času in kraju neprimernega idealizma.

25. 11. 1970 je na sedežu generalnega štaba japonske vojske neki moški storil ritualni samomor. Ta moški je bil Jukio Mišima, eden največjih japonskih romanopiscev. S štirimi pomočniki je zajel komandanta in pozval zbrano vojsko pred ministrstvom, naj izvede družbeni preobrat in ponovno vzpostavi cesarstvo. Ko so se vojaki odzvali z norčevanjem, je Mišima prekinil svoj govor, se umaknil v komandantovo pisarno in izvedel seppuku, ritualni samurajski samomor. Z obrednim nožem si je prerezal trebuh, nato pa ga je eden izmed njegovih kolegov obglavil. Kaj je Mišima poskušal izraziti s svojim dejanjem? In čemu je bil priča v svojih zadnjih trenutkih?

»V filmu sem se odločil osredotočiti na nasprotni pol dogodkov v šestdesetih letih, ki sem jih raziskoval v filmu Združena rdeča armada. Tako Mišima kot radikalna levica so se borili za pozitivne spremembe na Japonskem; čas nam je pokazal, da se v naši družbi ni nič spremenilo. Za kaj so si prizadevali? Kdo je bil resnični sovražnik? Zakaj se je Mišima odločil tako končati življenje? Kako naj ljudje živijo in umrejo? In zakaj? Vprašanja zastavljajo nova vprašanja – brez konca in kraja. Zaradi tega sem ta film moral posneti.« (Koji Wakamatsu)

Koji  Wakamatsu
Rojen (rojstno ime Ito Takashi) leta 1936 na prefekturi Mijagi na Japonskem. Prvi film je posnel leta 1963, 1965 pa je ustanovil produkcijsko hišo Wakamatsu Production. Njegov filmski opus šteje več kot sto filmov.

 filmografija (izbor)
1965 Kabe no naka no himegoto (Affairs Within Walls)
1966 Taiji ga mitsuryosuru toki (The Embryo Hunts in Secret)
1968 Okasareta hakui (Violated Angels)
1971 Sekigun-PFLP: Sekai senso sengen (Red Army/PFLP – Declaration of World War)
1972 Tenshi no kokotsu (Ecstasy of the Angels)
1982 Mizu no nai puuru (A Pool Without Water)
2004 17-sai no fukei – shonen wa nani o mita no ka (Cycling Chronicles: Landscapes the Boy Saw/Kolesarske kronike – pokrajine, ki jih je videl 17-letni deček)
2007 Jitsuroku rengo sekigun: Asama sanso e no michi (United Red Army/Združena rdeča armada)
2010 Kyatapira (Caterpillar/Gosenica)
2011 11·25 jiketsu no hi: Mishima Yukio to wakamono-tachi (11.25: The Day He Chose His Own Fate/Mishima: 25. 11., dan, ko si je sodil sam)

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Ingeborg Bachmann: potovanje v puščavo Ingeborg Bachmann – Reise in die Wüste

Margarethe von Trotta

torek, 19. 03. 2024 / 15:20 / Dvorana

Film o burnem razmerju med Ingeborg Bachmann, eno največjih nemško pišočih pesnic 20. stoletja, in slavnim dramatikom Maxom Frischem; zgodba o ženski in njeni neustavljivi želji po svobodi – tako v karieri kot v ljubezni.

Neskončni spomin La memoria infinita

Maite Alberdi

torek, 19. 03. 2024 / 16:50 / Mala dvorana

Srce parajoč in hkrati navdihujoč spomenik neuničljivi moči ljubezni. Film Maite Alberdi (Krt) je nominiran za oskarja v kategoriji najboljši dokumentarec.

Pošast Kaibutsu

Hirokazu Koreeda

torek, 19. 03. 2024 / 17:50 / Dvorana

V delu, ovenčanem z nagrado za najboljši scenarij v Cannesu, se z našimi prepričanji in pričakovanji mojstrsko poigrava eden velikih filmskih humanistov Hirokazu Koreeda (Tatiči). Njegova Pošast je zadnji film, za katerega je glasbo napisal lani preminuli maestro Ryuichi Sakamoto.