Danes je blagajna odprta od 15:45 do 19:00 (odpre se čez 05:32).

Ko pride lev Ko pride lev

Boštjan Hladnik / Jugoslavija / 1972 / 88 min / slovenščina

Danes je še provokativnejši kot leta 1972, ko je nastal.

igrajo Marko Simčič, Milena Dravić, Marina Urbanc, Miha Baloh, Dare Valič

IMDb

Fotografije

Boštjan Hladnik, kralj ljubezenskih trikotnikov (kar je potrdil že v svojih prvih filmih, Plesu v dežju in Peščenem gradu), je film Ko pride lev (1972), ki se začne z rjovenjem leva (kot filmi holivudskega studia Metro-Goldwyn-Mayer), posnel takoj po »škandalozni« in »šokantni« Maškaradi (1971). Lev (Marko Simčič), arhitekt, obseden s seksom (kot da bi pravkar videl Maškarado) in darovanjem krvi, ni le kralj živali, ampak tudi kralj žensk. Ena mu je premalo, zato se nenehno ziblje med starejšo, bolj materinsko Mihaelo (Milena Dravić) in mlajšo, bolj evforično Marjetico (Marina Urbanc). A ker si ženski enega moškega ne moreta demokratično razdeliti, ga pustita »standing there, all alone and crying«. To, da je Marko Simčič neubranljivi kralj žensk, se lahko kakopak zgodi le v camp satirah Boštjana Hladnika, ki je s to šašavo komedijo pritegnil Maškaradi: oba filma sta spremljala mladeniča, ki se vrti okrog dveh žensk, starejše in mlajše, le da je zdaj karakterna logika zasukana – bolj materinska je starejša, medtem ko je večja razuzdanka zdaj mlajša, petnajstletnica, ki stalno pogleduje v kamero, še najbolj po noči, ko je izgubila nedolžnost. Ne le da se igrivo ziblje na lestencu, s čimer daje publiki jasno vedeti, da je v sedmih nebesih in da je seks res nekaj sladkega, ampak publiki tudi mežika in – v angleščini – razlaga, kako je seksala, pri čemer sopiha in zapira oči, kot da orgazem še vedno traja. Ne pozabite: stara je šele petnajst let. In prihaja ji publiki v obraz.

Ko se s ponočevanja vrne šele zjutraj, jo oče (Miha Baloh) jezno vpraša: »Kje si bila?« Marjetica odvrne: »Plesala sem.« Si predstavljate, da bi rekla: »Fukala sem.« Kar pa je izvirno tudi rekla, a je moral Hladnik, ki so mu Maškarado povsem porezali, posneti novo verzijo te replike. Kot mi je povedal: »Spet sem moral rezati. Tokrat sem moral izrezati prizor, v katerem se luštna punca, tedaj petnajstletna Marina Urbanc, ponoči vrne domov in jo starša vprašata, kaj je počela, ona pa nežno, sladko, nedolžno, šarmantno odvrne – fukala sem. To je bilo za tiste čase preveč provokativno.«

Film Ko pride lev je bil leta 1972 provokativen, toda danes je še provokativnejši.

– Marcel Štefančič, jr.

ponedeljek, 04. 05. 2026

Drugomajski Slovenski filmi, ki jih vse preredko vidimo z Marcelom Štefančičem, jr.

Letošnji maraton slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, je odprla Slakova Eva (1983), transfiguracija Godardove klasike Do zadnjega diha, nadaljevali smo s Samorastniki (1963), srečanjem Prežihovega Voranca in mehiškega filma, Kozoletovim road-moviejem Remington (1988), Babičevo Veselico (1960), prvim slovenskim filmom, ki je izrazil skepso do povojne Slovenije, in končali s Hladnikovim Ko pride lev, ki je danes še provokativnejši, kot je bil leta 1972, ko je nastal.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Svet igrač 5 Toy story 5

McKenna Harris, Andrew Stanton

nedelja, 05. 07. 2026 / 16:45 / Dvorana

Kaj se zgodi, ko v svet igrač vstopijo elektronske naprave? Nadaljevanje animirane uspešnice.

Tretji svet Treći svijet

Arsen Oremović

nedelja, 05. 07. 2026 / 18:00 / Mala dvorana

Tretji svet je več kot zgolj dokumentarec o Haustorju, legendarni zagrebški skupini, ki je zaznamovala glasbeno sceno nekdanje Jugoslavije. To je zgodba o dveh ustvarjalnih nasprotjih: Darku Rundeku in Srđanu Sacherju. Film skozi odkrite pogovore, ponovno srečanje v studiu in bogato arhivsko gradivo razkriva, kako je občutljivost za čarobnost vsakdanjega življenja nekoč združila dva ustvarjalna svetova – ter ustvarila tretjega.

Veliko potovanje Grand Tour

Miguel Gomes

nedelja, 05. 07. 2026 / 19:00 / Dvorana

Portugalski cineast Miguel Gomes (Tabu, 1001 noč) nas z razburkano ljubezensko zgodbo, postavljeno v kolonialno Azijo zgodnjega dvajsetega stoletja, popelje na sanjsko popotovanje skozi preteklost in sedanjost. Film, v katerem se prepletata melanholična drama in screwball komedija, je prejel nagrado za najboljšo režijo v Cannesu.