režija Khaled Mzher, država Nemčija, leto 2017, produkcija Bildersturm Filmproduktion GmbH, Kunsthochschule für Medien Köln, WDR – Westdeutscher RundfunkGoethe Institut, dolžina 4 minute, slika barvni, zvok zvočni
zgodba
Visoko nad strehami jordanske prestolnice Aman kamera spremlja predmete, ki letijo. Ljudje, ki stojijo na strehah svojih hiš, v zrak spuščajo zmaje, majhne jate ptic pa krožijo po nebu. Proti koncu prve polovice filma kamera najde skupino otrok, ki se igrajo na ruševinah podrte stavbe. Namesto zmajev imajo le prazne plastične vrečke, ki jih skušajo spraviti v zrak. Kamera se približa in vstopi v interakcijo z otroki.
pedagoško gradivo Cinemini
filmski kartici za otroke Cinemini
Chloé Zhao
petek, 13. 02. 2026 / 15:10 / Dvorana
Chloé Zhao (Dežela nomadov) si zamišlja, kako bi lahko tragedija iz Shakespearovega resničnega življenja navdihnila nastanek njegove brezčasne mojstrovine Hamlet. Film z izjemnima Jessie Buckley in Paulom Mescalom v glavnih vlogah je ganljiva zgodbo o ljubezni, izgubi in zdravilni moči umetnosti.
Knud Leif Thomsen
petek, 13. 02. 2026 / 17:45 / Dvorana
Thomsenov Izrek (Teorema, 1968) po dansko in pred Pasolinijem je tako dvorezen kot njegov naslov (gift pomeni »strup« ali »poročen«). Režiser si ga je zamislil kot polemični traktat zoper pornografijo in moralni razkroj danske družbe. Toda ko ga je napolnil z goloto in celo trdoerotičnimi prizori, je ironično tlakoval pot prav tistemu, proti čemur je pridigal: cenzure osvobojeni Danski, ki je leta 1969 kot prva dežela legalizirala pornografijo. Cenzorji so dali čez eksplicitne prizore v filmu natisniti mastne bele križe (in jih uspeli tako napraviti še bolj opolzke). Na takšni, zgodovinski filmski kopiji si bomo Strup tudi ogledali!
Erwin C. Dietrich
petek, 13. 02. 2026 / 20:10 / Dvorana
Prva dama francoskega porno šika Brigitte Lahaie se vrača, tokrat kot švedska študentka v Slogini zimzeleni fizkulturni uspešnici Švedinje v internatu. Film Erwina C. Dietricha, ki si je kot dolgoletni producent kultnega španskega kralja eksploatacije Jessa Franca prislužil naziv »švicarski Roger Corman«, poka po šivih od prismuknjene komike, mehanične invencije in zdravega duha v še kako zdravih telesih.