Režiserja Davida O. Russlla, ki v svojih filmih »rad išče nenavadno v navadnem«, je navdihnila resnična življenjska zgodba izumiteljice “čudežne krpe za tla” in zvezde nakupovalnih TV-kanalov Joy Mangano. Jennifer Lawrence je za vlogo proletarske matere samohranilke, ki uresniči svoje sanje in se povzpne na čelo mogočne poslovne dinastije, prejela zlati globus in nominacijo za oskarja za glavno žensko vlogo.
iz prve roke
»Vsi moji filmi, posebno tisti iz zadnjih petih ali šestih let, govorijo o ljudeh, ki so zamrznili v času in obupali nad življenjem, potem pa nekako uspeli zaživeti ‘drugo dejanje’, najti same sebe ter ponovno vzljubiti življenje. /…/ Navdihnili so me nekateri zgodnji filmi Davida Leana, filmi Georgea Stevensa iz štiridesetih in petdesetih, kot sta Ženska leta in Prostor na soncu, [Caprov] Čudovito življenje … ter Boter Francisa Forda Coppole.«
– David O. Russell
kritike
»Ker gre za film Davida O. Russlla, je prisotnost a) Jennifer Lawrence in b) čudaških, eksplozivnih katarzičnih trenutkov tako rekoč samoumevna. A videti je, da se je režiser filmov Borec, Za dežjem posije sonce in Ameriške prevare nekoliko omehčal, zato pričakujte manj krohotanja ter bolj niansirano in vključujočo čustveno pokrajino. /…/ Zlata doba Selznicka je že davno minila, a Jennifer Lawrence in David O. Russell, eden največjih hollywoodskih tandemov našega časa, ohranjata njen duh živ za današnje dni.«
– Robbie Collin, The Telegraph
»Samo David O. Russell je sposoben narediti film, ki je z eno nogo v ‘dnevni televiziji’ in drugo v Dobrih fantih (Goodfellas).«
– Cath Clarke, Time Out
»Russell rad pripoveduje konvencionalne zgodbe na nekonvencionalen način. /…/ Čeprav se zdi, da se Joy pomika proti vnaprej določenemu zaključku, pa na poti cikcaka in briše svoje sledi, pri čemer pošlje svojo junakinjo na vrtoglavo vožnjo visokoletečih upov in surovih razočaranj ter se poigrava z gledalčevimi pričakovanji.«
– A.O. Scott, The New York Times
»Joy – bolj Katniss iz Iger lakote kot prevarana žena iz Ameriških prevar – je odločna, vztrajna, bojevita, idealistična, inovativna self-made princesa, vedno pripravljena na tveganje in pokaži-kaj-znaš, v nenehni polemiki s kulturo slave, novimi marketinškimi tehnikami, mitologijo, ki prepreda ameriški sen, in dekadenco plenilskega kapitalizma, ki duši svobodno podjetništvo (in mu krade ideje, patente, življenje, prihodnost), tako da nanjo stalno dežuje, še toliko bolj, ker je kot ženska toliko lažja tarča in ker živi v okolju, ki je tako disfunkcionalno kot številni produkti, s katerimi zapeljujejo nakupovalni TV-kanali. ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina