zgodba
Ambiciozna in samozavestna Tashi Duncan, nekoč čudežna deklica tenisa, zdaj pa uspešna trenerka, ne išče opravičil za svojo igro – ne na igrišču ne zunaj njega. Svojega moža Arta je iz povprečnega igralca spremenila v svetovno znanega teniškega prvaka, toda zadnje čase mu stvari ne gredo najbolje od rok. Da bi okrepila njegovo samozavest, ga prijavi na turnir challenger, dogodek na skoraj najnižji ravni profesionalnih teniških tekmovanj. Tam pa se Art znajde iz oči v oči s Patrickom, svojim nekdanjim najboljšim prijateljem in Tashinim bivšim fantom …
portret avtorja
Luca Guadagnino se je rodil leta 1971 v Palermu ter na rimski univerzi La Sapienza diplomiral iz filmske zgodovine in kritike. Že s prvencem The Protagonists (1999) se je uvrstil na beneški filmski festival, mednarodni preboj pa mu je prinesel tretji igrani celovečerec Io sono l’amore (2009). Tragična ljubezenska zgodba, umeščena v zaprti krog milanske visoke družbe, ki jo je Guadagnino zasnoval z dolgoletno prijateljico Tildo Swinton, mu je po premieri v Benetkah prinesla nominacije za oskarja, zlati globus in nagrado BAFTA. V Benetkah je bila premierno prikazana tudi Guadagninova Nemirna obala (A Bigger Splash, 2015), čuten, od sonca razbeljen psihološki triler s Tildo Swinton, Ralphom Fiennesom, Dakoto Johnson in Matthiasom Schoenaertsom. Sledil je film Pokliči me po svojem imenu (Call Me by Your Name, 2017), strastna zgodba o prvi ljubezni s Timothéejem Chalametom in Armiejem Hammerjem, nagrajena z oskarjem za najboljši prirejeni scenarij. Leta 2018 je Guadagnino s Tildo Swinton in Dakoto Johnson posnel priredbo kultne klasike Daria Argenta Suspiria, štiri leta kasneje pa je za film Bones and All, kanibalsko ljubezensko zgodbo s Taylor Russell in Timothéejem Chalametom, prejel srebrnega leva za najboljšo režijo v Benetkah. Med režiserjeva pomembnejša dela sodijo tudi dokumentarci Mundo civilizado (2002), Inconscio italiano (2011), Bertolucci on Bertolucci (2013) in Salvatore: Shoemaker of Dreams (2020). Filma Nemirna obala in Pokliči me po svojem imenu smo predvajali tudi na rednem sporedu Kinodvora.
iz prve roke
»K snemanju tega filma me je spodbudilo veliko stvari. /…/ Sijajen scenarij Justina Kuritzkesa, seksi in zabaven; česa takšnega še nisem posnel. /…/ Premisa zgodbe: zapleteni liki, ki se svojega življenja ne trudijo zares spraviti v red, ampak si ga raje še bolj komplicirajo. /…/ In seveda Zendaya, ki je preprosto navdihujoča in sublimna. /…/ O tenisu nisem vedel ničesar, toda naloga filmskega ustvarjalca je, da odkriva in proučuje stvari, ki jih ne pozna. Film mi je ponudil odlično priložnost, da raziščem, kako se dinamika želje ter dinamiki nadzora in samonadzora zrcalijo v lepoti in intenzivnosti teniške igre. /…/ Zgodbo sem zasnoval tako, da bi gledalcu ponudil čim več ‘zabave’ – in ko uporabim ta izraz, imam v mislih umetnost, nekaj čistega. Želim, da se občinstvo ob gledanju podob na platnu zabava; to je zame najvišja in najčistejša oblika filma. /…/ Izzivalci so moja prva komedija.«
– Luca Guadagnino
»Tenis je v tem filmu pravzaprav le metafora za moč; za dinamiko moči med ljudmi, ki drug v drugem iščejo oporo, morda celo malce preveč. /…/ Tashijina prva ljubezen je tenis – dal ji je moč in nadzor ter jo naredil takšno, kakršna je. S tem se lahko poistovetim, saj sem tudi sama velik del svoje identitete našla v delu. V trenutku, ko Tashi zaradi poškodbe ne more več početi tistega, kar jo po njenem mnenju opredeljuje, mora poiskati način, kako se na novo iznajti. Po najboljših močeh se trudi, da bi imela stvari pod nadzorom, da bi obvladala svoja čustva, da bi od življenja dobila tisto, kar želi in potrebuje, vendar nisem prepričana, ali se zaveda, kam vse to pelje. Mislim, da se bo v Tashi prepoznalo veliko žensk.«
– Zendaya
»[Guadagnino] ni imel nobenega znanja o tenisu, ko se je lotil filma. Zdi se mi, da se je le bežno zanimal za nekatere specifike tega športa. Bolj so ga zanimali telesa in švic.«
– Mike Faist
»[V Izzivalcih] je tenis seks. Ti trenutki so tako zelo seksi. Film se ukvarja z napetostjo prej in potem. Seks, po katerem vsi tako močno hrepenijo, se dogaja na igrišču.«
– Josh O’Connor
kritike
»Vznemirljivi novi film Luce Guadagnina pravi, da je vsak pogovor teniški dvoboj in vsak teniški dvoboj spolni prizor. Ne boste se mu mogli upreti!«
– Clarisse Loughrey, Independent
»Ton spominja na tiste čudovito zabavne filme s Humphreyjem Bogartom in Lauren Bacall iz štiridesetih let, v katerih je vsaka replika delovala opolzko zaradi načina, kako sta jo igralca izrekla. /…/ Pravi užitek je gledati tri mlade, sodobne igralce, ki znajo ujeti tisto tiho, spogledljivo karizmo, ki so jo v prejšnjih obdobjih utelešali zvezdniki filmov za odrasle, v tem razmeroma aseksualnem filmskem trenutku 21. stoletja pa je ne premore skorajda nihče.«
– Matt Zoller Seitz, RogerEbert.com
»V tem izjemno zabavnem filmu, ki na novo definira, kaj pomeni zmagati v ljubezni, so Zendaya, Mike Faist in Josh O’Connor naravnost osupljivi. /…/ Če je Blanche Dubois nekoč dejala, da je ‘nasprotje smrti poželenje’, potem bo Luca Guadagnino nedvomno živel večno. Njegov najnovejši film – prepoten teniški ljubezenski trikotnik, ki ga tekmovalna vročica tako razvname, da spolni prizori delujejo kot predigra, teniški spopadi pa kot pornografija – je po vsej verjetnosti najbolj pohujšljiv portret vstajenja po Kristusovem pasijonu.«
– David Ehrlich, IndieWire
»Najčistejši gledalski užitek leta.«
– Robbie Collin, The Telegraph