Danes je blagajna odprta od 10:00 do 19:00 (odprto še 06:02, tel: 01 239 22 17).

Hribci Hribci

Marjan Manček / Slovenija / 1993 / 5 min / slovenščina / 4+

režija, scenarij, risba, animacija Marjan Manček, scenografija Pavao Štalter, Srđan Matić, montaža Janez Bricelj, glasba Tomaž Rauch, produkcija DZS – Ljubljana

Uradna stran

Za ogled je na voljo več epizod:

Zajtrk

Še niste slišali za Hribce? Poglejte čez hrib! Tam živijo že od pradavnine: oče Dajnomir, mama Miliboža in sin Milimir. Bela putka jim dela družbo in nosi jajca. Tudi to jutro je izvalila eno, toda, ojoj, jajce se je skotalilo v vodo. Kaj bodo pa zdaj Hribci zajtrkovali? Ker Dajnomir ve, da zlata ribica izpolni željo, če jo izpustiš, dobijo še več, kot si želijo.

Trofeja

Hribci nasitijo lačno vrano, ta pa jim vrne pobeglo kokoš.

Prava pot

Hribci so doma za hribom že od pradavnine. Hribec Dajnomir se sredi goščave sprašuje o svoji poti. Hribka Miliboža mu je pri iskanju v veliko pomoč, a vseh odgovorov tudi na pravi poti ni mogoče najti.

Klub Kinobalon

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo v klubu poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Čarobno drevo The Magic Faraway Tree

Ben Gregor

nedelja, 03. 05. 2026 / 15:00 / Dvorana

Zgodba o čarobnem drevesu, ki družino, vajeno mestnega življenja, zvabi v neverjetne domišljijske dežele in nepričakovane pustolovščine. Ognjemet fantazije, smeha in dogodivščin po priljubljeni seriji romanov Enid Blyton in scenariju Simona Farnabyja (Medvedek Paddinton 2, Wonka).

Zemljo krast Zemljo krast

Žiga Virc

nedelja, 03. 05. 2026 / 17:20 / Dvorana

Igrani celovečerec Žige Virca (Houston, imamo problem!) in scenaristke Ize Strehar (Prasica, slabšalni izraz za žensko) je duhovita in iskriva družbena satira, v kateri se starši ne borijo le za boljšo prihodnost svojih otrok, ampak tudi za svoj ego.

Fiume o morte! Fiume o morte!

Igor Bezinović

nedelja, 03. 05. 2026 / 18:00 / Mala dvorana

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.