Danes je blagajna odprta od 09:00 do 21:30 (odprto še 02:46, tel: 01 239 22 17).
Na sporedu od 25. septembra 2013.

Hannah Arendt Hannah Arendt

Margarethe von Trotta / Nemčija / 2012 / 113 min / angleščina, nemščina

Margarethe von Trotta spremlja ključno poglavje v življenju filozofinje in politične teoretičarke Hannah Arendt. Poročanje s sojenja vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu je nemško-židovsko izseljenko pripeljalo do znamenitega koncepta 'banalnosti zla'.

režija Margarethe von Trotta, scenarij Pam Katz in Margarethe von Trotta, fotografija Caroline Champetier, montaža Bettina Böhler, produkcija Bettina Brokemper, Johannes Rexin, igrajo Barbara Sukowa, Axel Milberg, Janet McTeer, Julia Jentsch, Ulrich Noethen, Michael Degen, distribucija v Sloveniji Demiurg

festivali, nagrade Bavarska filmska nagrada 2013 za najboljšo igralko (B. Sukowa). Zlata nagrada 2013 za najboljšo igralko (B. Sukowa) in srebrna nagrada 2013 za najboljši film – Nemške filmske nagrade 2013. Srebrna nagrada za najboljši film – Valladolid 2012. Nagrada žirije, nagrada občinstva, nagrada študentske žirije – Festival zgodovinskega filma, Pessac 2012. Toronto 2012. Festival židovskega filma, New York 2013. BAFICI, Buenos Aires 2013. LIFFe 2012.

IMDb

DVD filma je na voljo v naši Knjigarnici.

zgodba
New York, zgodnja šestdeseta. Ko Hannah Arendt sliši, da je izraelska tajna služba ugrabila nacista Adolfa Eichmanna in ga iz Buenos Airesa privedla v Jeruzalem, se v hipu odloči, da bo poročala s sojenja. Urednik revije The New Yorker je navdušen, da bo njegova dopisnica z zgodovinskega procesa ena najbolj cenjenih intelektualk tistega časa …

Ko Arendtova vstopi v jeruzalemsko sodno dvorano, pričakuje, da bo videla pošast, a namesto tega najde srhljivo običajnega birokrata. Povprečnost in plitkost tega človeka je težko uskladiti z velikim zlom, ki prežema njegova dejanja, a Hannah Arendt je prepričana, da je to nasprotje uganka, ki jo mora razvozlati. Iz njenih poročanj nastane ena najpomembnejših in najkontroverznejših knjig, kar jih je bilo kdaj napisanih o holokavstu: Eichmann v Jeruzalemu: poročilo o banalnosti zla.

Margarethe von Trotta spremlja ključno poglavje v življenju filozofinje in politične teoretičarke Hannah Arendt. Poročanje s sojenja vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu je nemško-židovsko izseljenko pripeljalo do znamenitega koncepta ‘banalnosti zla’.

zanimivosti
– Dela Hannah Arendt v slovenščini:
– Vita activa, prev. Vlasta Jalušič, Krtina, Ljubljana 1996
– Kaj je filozofija eksistence?, prev. Martina Soldo, Društvo Apokalipsa, Ljubljana 1998
– Izvori totalitarizma, prev. Zdenka Erbežnik, Polona Glavan in Patricija Fajon, Študentska
založba, Ljubljana 2003
– Resnica in laž v politiki, prev. Martina Soldo, Društvo Apokalipsa, Ljubljana 2003
– Med preteklostjo in prihodnostjo: šest vaj v političnem mišljenju, prev. Vlasta Jalušič, Gorazd Korošec, Marja Kuzmanić, Tonči Kuzmanić in Dušan Rebolj, Krtina, Ljubljana 2006
– Eichmann v Jeruzalemu, prev. Polona Glavan, Študentska založba, Ljubljana 2007

iz prve roke
»Zgodba [Hannah Arendt] odpira vprašanje, ki sem si ga postavljala v številnih svojih filmih: kako se nekdo odzove na zgodovinske in družbene dogodke, na katere sam nima vpliva? /…/ Film prikazuje Hannah Arendt kot osebo, razpeto med misli in čustva – kot nekoga, ki mora svoj razum pogosto ločevati od čustev. /…/ Njena značilna izjava, ‘hočem razumeti’, je stavek, ki jo opiše najbolje. In prav to njeno prizadevanje, da bi razumela ljudi in svet, je bilo tisto, kar me je neustavljivo vleklo k njej. Tako kot Hannah Arendt tudi jaz nikoli nočem soditi, ampak le razumeti. V tem filmu na primer skušam razumeti, kako je razmišljala o totalitarizmu in moralnem razkroju prejšnjega stoletja, o svobodni volji in svobodi odločanja, in končno, kaj je uspela razjasniti o zlu in o ljubezni. /…/ Soočenje med Hannah Arendt in Adolfom Eichmannom nam ni omogočilo le prikaza radikalnega nasprotja med protagonistoma, ampak tudi boljše razumevanje temnega poglavja v zgodovini Evrope 20. stoletja. Slavna izjava Hannah Arendt se glasi: ‘Nihče nima pravice ubogati.’ S svojim vztrajnim zavračanjem, da bi ubogala karkoli drugega kot lastno pamet in prepričanje, ne bi mogla biti dlje od Eichmanna. Kot je trdil sam, je bila njegova dolžnost ostati zvest prisegi, da bo ubogal ukaze nadrejenih. V tej svoji zvestobi se je Eichmann odrekel eni glavnih značilnosti, ki človeka ločijo od drugih vrst: sposobnosti misliti s svojo glavo. Film prikazuje Hannah Arendt kot politično teoretičarko in neodvisno razmišljujočo posameznico, soočeno s svojim čistim nasprotjem: ubogljivim birokratom, ki ne razmišlja in namesto tega izbere vlogo zagnanega podrejenega.«
– Margarethe von Trotta, režiserka in soscenaristka

portret avtorice
Margarethe Von Trotta (1942, Berlin) velja za eno ključnih predstavnic t. i. novega nemškega filma in za eno vodilnih feminističnih režiserk. V zgodnjih šestdesetih letih se je iz Pariza, kjer je odkrila francoski novi val in Ingmarja Bergmana, vrnila v Nemčijo ter se najprej uveljavila kot igralka v filmih Rainerja Wernerja Fassbinderja in Herberta Achternbuscha. Sodelovala je pri pisanju scenarijev za svojega tedanjega moža Volkerja Schlöndorffa in se kot njegova sorežiserka podpisala pod priredbo romana Heinricha Bölla Izgubljena čast Katarine Blum (Die verlorene Ehre der Katharina Blum, 1975). Njenemu neodvisnemu režiserskemu debiju Drugo prebujenje Christe Klages (Das Zweite Erwachen der Christa Klages, 1978) so sledili pomembni in kontroverzni filmi, v katerih je pogosto sodelovala z igralko Barbaro Sukowo: z beneškim zlatim levom nagrajeni Svinčeni časi (Die Bleierne Zeit, 1981), epska politična biografija Rosa Luxemburg (1986; deljena nagrada za najboljšo igralko v Cannesu), Ženske z Rosenstrasse (Rosenstrasse, 2003; nagrada za najboljšo igralko v Benetkah) in portret slavne, vsestransko nadarjene benediktinske opatinje iz 12. stoletja, Vision – Aus dem Leben der Hildegard von Bingen (2009).

kritike
»In prav s tem, ko jo je bolj kot drama in peripetije njenega življenja (življenje Hannah Arendt je bilo polno dramatičnih dogodkov, prijateljevala pa je tudi s številnimi velikimi osebnostmi takratnega intelektualnega sveta) zanimala njena misel, je von Trotta lestvico sama sebi postavila zelo visoko. A ob pomoči karizmatične Barbare Sukowe jo je suvereno tudi zmogla. Toplo priporočam.«
– Denis Valič, Pogledi

»Margarethe von Trotta in Hannah Arendt sta zanimiv ženski duet, zagotovo je vredno videti, kaj ima prva, ena najvidnejših nemških filmskih avtoric, povedati o drugi, eni najvplivnejših judovskih filozofinj 20. stoletja. /…/ Gre za inteligenten film, poln dobrih dialogov, v katerem igralsko blesti Barbara Sukowa.«
– Valentina Plahuta Simčič, Delo

»Film o Hannah Arendt se vas bo v teh čudnih časih, ko je vse pomembnejše od argumentov, vesti in sposobnosti lastnega razmišljanja, zagotovo dotaknil, vas navdihnil in vas zelo verjetno tudi spremenil – če vas že niso njeni Izvori totalitarizma
Alma M. Sedlar, PlanetSiol.net

»Film preobrne ideje v vrhunsko zabavo.«
– A.O. Scott, The New York Times

»Barbara Sukowa je v vlogi velike pisateljice in filozofinje očarljiva. Zdi se kot nemogoča tema za film, a celo gledalce, ki niso prebrali niti besedice iz njenih knjig, se bo dotaknil intelektualni in čustveni pogum v nagrade vrednem nastopu Barbare Sukowe.«
– Deborah Young, The Hollywood Reporter

»Margarethe von Trotta je ustvarila izjemen filmski portret filozofinje.«
– Elke Schmitter, Der Spiegel

»Margarethe Von Trotta, avtorica Svinčenih časov in Rose Luxemburg, jo prikazuje kot žensko, ki je preveč vedela, kot žensko, ki je spregledala moško igro moči in krutosti, kot žensko, katere heretični, “manjšinski” vpogled v zgodovino je izhajal prav iz tega, da je bila ženska. Ker je bila ženska, je videla več kot moški, tudi njeni prijatelji in kolegi, ki so se potem od nje odločno in denunciantsko distancirali. V svoji gesti so bili zastrašujoče banalni. V srednjem veku bi jo vrgli na grmado, leta 1919 pa v berlinski Landwehrkanal.« ZA
– Marcel Štefančič, jr., Mladina

»Film, v katerem v vlogi Arendtove blesti Barbara Sukowa, se ne zateka k melodrami ali nepotrebnemu glorificiranju zgodbe: gledalci smo tako spet in spet priča prizorom dolgotrajnega, suhoparnega procesa oblikovanja zapiskov v knjigo, med katerim naša protagonistka s cigareto med prsti živčno koraka po sobi. Namesto kampanje za naklonjenost njeni portretiranki in cenene sentimentalnosti nam von Trotta tako ponudi pretehtan in hladnokrven portret, ki ga v nobenem trenutku ne zamegli pokroviteljsko sočutje do težke, čustveno izčrpavajoče tematike.«
– Ana Jurc, MMC RTVSlo

»Ob sijajni interpretaciji Barbare Sukowe je verjetno najboljši trenutek filma prav tisto predavanje, kjer Arendtova študentom pojasnjuje svoje pojmovanje banalnosti zla. Redki so filmi, v katerih gledalec uživa na predavanju.«
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik

»Na primeru sojenja nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu (razmislek je objavila v legendarni knjigi Eichmann v Jeruzalemu) je pokazala, da najhujšega zla v človeški zgodovini niso zagrešili kriminalni geniji ali ponoreli ideologi. Da Eichmannova slepa vpetost v nacistični državni in vojaški aparat, znotraj katerega je skrbel za gladko izvedbo “končne rešitve judovskega vprašanja«, ni bila posledica demonskosti oziroma diaboličnosti, ampak globinske duševne klavrnosti. Eichmannov zločin je bilo “nemišljenje”, nepripravljenost in nezmožnost doumeti razsežnosti lastnega delovanja. Film je prikaz miselne poti, ki je Hannah Arendt (Barbara Sukowa) pripeljala do teh sklepov, na koncu pa tudi njene nemoči, da bi treznost svoje misli obranila pred ogorčenjem judovskih sonarodnjakov, prijateljev in somišljenikov.«
– Dušan Rebolj, Nedeljske Novice

»Odličen dokaz je drama še v smislu, da mojstrski režiser, kot je von Trotta, tudi najbolj dramatično dramo virtuozno ustvari celo v najmanj dramatičnih okoljih, a seveda neizogibno s prav tako odlično igralsko zasedbo, na čelu katere je v tokratni naslovni vlogi spet izjemna, večplastna, med osebno ljubezen in tako zasebno kot profesionalno vehementnost ter naposled tudi v kljubovanje razočaranju nadvse pristno razpeta slovita Nemka Barbara Sukowa (že preizkušena sodelavka von Trotte … ). Odlično pa so v dramo vključeni tudi arhivski filmski posnetki sojenja Eichmann, ki se kljub videzu birokratske banalnosti zdi na trenutke nekako bolj ostro odrezav – a saj morda za koga prav zato celo še bolj birokratski. Prav v tem vidiku drame pa je občutiti aktualo večplastnost banalnega zla in pred njim svarilo za današnjo rabo.«
– Uroš Smasek, Večer

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Alice in župan Alice et le maire

Nicolas Pariser

nedelja, 20. 10. 2019 / 17:00 / Dvorana

Pronicljiv, duhovit in nadvse aktualen film, ki zastavlja vprašanje: ali politiki manjka filozofije?

Pritisk Push

Fredrik Gertten

nedelja, 20. 10. 2019 / 18:15 / Mala dvorana

Pronicljiv uvid v mehanizem globalne stanovanjske krize odgovarja na vprašanje, zakaj si kar naenkrat ne moremo več privoščiti življenja v lastnem mestu, kdo našim skupnostim krade dušo in kaj lahko storimo, da si mesto priborimo nazaj.

Srečen kot Lazzaro Lazzaro felice

Alice Rohrwacher

nedelja, 20. 10. 2019 / 19:00 / Dvorana

Življenje v osamljeni pastirski vasici Inviolata kroji strašna markiza Alfonsina de Luna, kraljica cigaret. Tu se srečata Lazzaro, mladi kmet tako dobrega srca, da ga imajo ljudje za zaostalega, ter plemič Tancredi, ki živi pod prekletstvom lastne domišljije. Najboljši scenarij v Cannesu.