Ellis je med drugim mecen ogromnega zatočišča za divje živali na Sumatri, kjer s pomočjo nizozemske aktivistke Femke den Haas pomaga pri rehabilitaciji zlorabljenih in zapostavljenih živali – nemalokrat žrtev dobro organizirane mednarodne trgovine – ter njihovem vračanju v naravno okolje. Odkrit in nepristranski vpogled v vsakdanjik »divjega umetnika«, ki je po letih hedonizma in odvisnosti našel nov življenjski smisel.
»Femke mi je med zaprtjem javnega življenja predstavil prijatelj. Iskal sem neko opravilo, zaposlitev, vendar nisem vedel, česa bi se lotil, mislim pa, da sem prišel do točke, ko sem želel v življenju nekaj dobrega vrniti. Nikoli nisem pomislil na javno gesto. Razmišljal sem, da bi podaril zemljišče, odločitve glede uporabe pa prepustil drugim. Potem pa sva ugotovila, da po pridobitvi ozemlja preprosto morava zgraditi rezervat. Tedaj sem se odločil za javno objavo projekta. Mislim, da gre za avstralsko značilnost, bojazen, da boš deloval preveč bahavo. Kot ‘sindrom visokoraslega maka’ (avstralska fraza pomeni, da nihče ne sme izstopati zaradi dosežkov ali uspešnosti, op. prev.) – tistega, ki previsoko zraste, pač porežejo.« (Warren Ellis)