zgodba
Jacques – godrnjavi lastnik neuglednega newyorškega bara, zatočišča raznovrstne zbirke profesionalnih pivcev – je na dobri poti, da se zapije in zakadi do smrti. Za sabo ima že nekaj infarktov, in ko mu pot prekriža brezdomec Lucas, ki kljub mladim letom obupuje nad življenjem, v njem prepozna svojega idealnega naslednika. Odločen, da dostojno preda svojo zapuščino, začne Jacques Lucasa učiti osnovnih pravil barskega posla: nobenih novih strank, nobenega bratenja z gosti in, predvsem, nobenih žensk. Lucas se hitro uči, a ko se v baru pojavi simpatična April, še ena zmedena duša, ki išče zatočišče, je prijateljstvo med Jacquesom in Lucasom postavljeno na preizkušnjo.
Trpko-sladka zgodba o drugih priložnostih in o tem, da je uspeh lahko videti prav tako mračen, oguljen in izžet kot polomija.
iz prve roke
»Resnično mi je všeč format humorističnih nanizank; obtičati v neskončni zanki z najljubšimi junaki jasno opredeljene zasnove zgodbe. Všeč so mi tudi umetniški filmi in alternativne dramske strukture. Humoristične nanizanke imajo navadno slabo estetiko in umetniški film je vzet preresno. Moj namen je narediti mineštro iz elementov, ki jih pri vsakem formatu ljubim. Spojiti humor s poezijo in komedijo s tragedijo.«
– Dagur Kári, režiser in scenarist
portret avtorja
Dagur Kári (rojen islandskim staršem leta 1973 v Francoskem Aix-en-Provence) odrašča na Islandiji, filmsko režijo pa med letoma 1995 in 1999 študira v danskem Kopenhagnu. Za diplomski film Lost Weekend prejme številne mednarodne nagrade. Kritiko in občinstvo art-house kinematografov prepriča že s celovečernim prvencem Mi, albini (Nói albinói, 2003). Sledi odštekana komedija Skriti adut (Voksne Mannesker), premierno prikazana v sekciji Un Certain Regard festivala v Cannesu leta 2005. Dobro srce je režiserjev tretji celovečerni film. V svoji glasbeni karieri (od leta 1994 je član dueta Slowblow) je izdal številne albume, dvojica pa redno prispeva glasbeno podlago tudi za vse Kárijeve filme.
kritike
»Prvi angleško govoreči film nadarjenega Islandca Dagurja Kárija (Mi, albini) deluje, kot bi ga posneli v sedemdesetih. Slika je zrnata, barve sprane, zgodbo poganjajo dialogi in liki. In kakšni liki! /…/ Odnos med moškima, ki ju odigrata Cox in Dano, tokrat bolj nedolžen in umirjen kot v filmu L.I.E. izpred devetih let, ustvari posrečen ekscentričen buddy film. Da v njem nastopata tudi pes in raca, je še en dokaz Kárijeve scenaristične spretnosti, s katero se zgodba varno ogne klišeju.«
– Laura Kern, Film Comment
»V resničnem življenju bi takšnega tipa zaradi politično nekorektnih izbruhov in rasističnih pripomb aretirali. V filmskem življenju pa lahko postane komična točka, kot Alf Garnett ali Jack Nicholson v Gospodu Schmidtu. Za igralca Coxovega temperamenta je Jaques poklon, ki ga je sprejel z odprtimi rokami in odigral na polno.«
– Angus Wolfe Murray, Eye For Film
»Nekakšna zlobna ironija opreza za vsakim vogalom Dobrega srca, v katerem se nič in hkrati vse izteče točno tako, kot se mora … In če ste razpoloženi za malce mračne drame, kanček humorja, zelo trpkega, s ščepcem sladkorja, vas bo ta film zagotovo zadovoljil.«
– Betsy Sharkey, Los Angeles Times
»Film Dobro srce se ne trudi biti realističen. To je fabula tiste vrste in stila, ki sta prepoznavno evropska …«
– Mick LaSalle, San Francisco Chronicle
»Režiser Dagur Kári ustvari hipnotično atmosfero.«
– Rex Reed, NY Observer
»Čudovita priložnost za odlični karakterni študiji, ki ju po vrhu vsega opravita sijajna igralca v vrhunski formi.«
– Pete Hammond, Boxoffice Magazine
»Izjemni predstavi Briana Coxa in Paula Dana.«
– Bilge Ibiri, New York Magazine
»Resnično posebna zgodba. Povsem prepričljiva in neverjetno ganljiva.«
– Jimmy O, Joblo.com