Šestdeseta leta v majhnem mestecu v Montani. Štirinajstletni Joe je Jeanettin in Jerryjev edini otrok. V bližini kanadske meje divja gozdni požar, in ko Jerry izgubi službo – ter z njo svoj ponos –, se odloči pridružiti gasilcem, ženo in otroka pa pusti sama. Zbegani Joe opazuje mater, kako se bori, da bi obdržala glavo nad vodo … Izjemen režijski prvenec igralca Paula Dana z odlično Carey Mulligan v eni glavnih vlog je odprl sekcijo Teden kritike na lanskem festivalu v Cannesu.
»Že od vsega začetka sem vedel, da bom delal filme o družini. Med odraščanjem sem v svoji družini čutil ogromno ljubezni, a dogajali so se tudi veliki pretresi. Pravo razodetje je bila zame knjiga, ki je razkrivala to dvojnost: Wildlife Richarda Forda. /…/ Tule je odlomek mojega dnevnika iz leta 2013, ko sem se pripravljal na pisanje scenarija: ‘Želim si, da bi ta film deloval osebno. Skozi Joeja bi rad raziskal občutke, ki sem jih doživljal tudi sam. Rad bi postavil vprašanja o družini in starših. Govoriti hočem o izgubljenem upanju, o družini, ki razpada, a tudi o preživetju. Ter o tem, kako celo takrat, ko se zgodi najhujše, še vedno lahko preživimo. Še vedno smo lahko družina. Morda ne bomo nikoli več takšni, kot smo bili, a še vedno imamo ljubezen. In še vedno imamo svoja življenja. /…/ Divje življenje je film o fantu, ki opazuje, kako se njegova starša spreminjata in kako njun zakon razpada, ter je zaradi napak staršev prisiljen na hitro odrasti. To je pravzaprav zgodba o odraščanju vseh treh: matere, očeta in sina. Čeprav film govori o boju, srčni bolečini in razočaranju, ga vodi ljubezen. Zdaj, ko je čas, da ga predstavim občinstvu, ugotavljam (tako kot moj protagonist Joe), da je ta družinski portret moj način sprijaznjenja in prebolevanja.«
– Paul Dano