Danes je blagajna odprta od 14:50 do 21:00 (odprto še 01:56, tel: 01 239 22 17).

Chantrapas Chantrapas

Otar Iosseliani / Francija / 2010 / 122 min / francoščina

Značilno »iosselianijevska« igriva in ljubeče ironična zbadljivka o zgodah in nezgodah gruzijskega umetnika doma in na tujem.

režija Otar Iosseliani, scenarij Otar Iosseliani, fotografija Lionel Cousin, Julie Grünbaum, glasba Djardji Balantchivadze, montaža Otar Iosseliani, Emmanuelle Legendre, igrajo Dato Tarielashvili (Nicolas), Tamuna Karumidze (Barbara), Fanny Gonin (Fanny), Givi Sarchimelidze (dedek), Pierre Etaix (filmski producent), Bulle Ogier (Catherine), Bogdan Stupka (veleposlanik), Lasha Shevardnadze (Barbarin mož), Nika Endeladze Musselishvili (Nicolasov prijatelj), Nino Tchkheidze (babica), producent Martine Marignac, produkcija Pierre Grise Productions

,

festivali, nagrade Cannes 2010 (posebna nagrada Jeana Vigoja za življenjsko delo)

IMDb

Nicolas je umetnik, filmar, ki zase ne zahteva drugega kot možnost svobodnega izražanja. A tudi tako preprosta želja mu pomeni neusahljiv vir težav: v Gruziji ga hočejo utišati ideologi, ki menijo, da njegovo delo ni v skladu z vrednotami socialistične družbe. Njihova odločnost Nicolasu ne dopušča druge možnosti, kot da zapusti domovino in se poda na Zahod – v svobodno in demokratično Francijo. Toda tuji pašniki so videti tako mamljivo zeleni le od daleč; ko Nicolas končno prispe v deželo izobilja, začne njegovo navdušenje hitro usihati.

»Chantrapas je parabola o potrebi, da ostanemo zvesti sebi navkljub oviram, ki nas obdajajo. Kar nas vnaprej obsodi na neuspeh. Vsa literarna zgodovina priča o tem. Romeo in Julija se nista uklonila, pa sta umrla. To sem hotel deliti z gledalcem: radost biti kamen, kljubovati čemur koli.« (Otar Iosseliani)


Otar Iosseliani
Rojen leta 1934 v Tbilisiju, Gruzija. Prekinil je študij na konservatoriju in se vpisal na VGIK, kjer se je šolal pod mentorstvom Aleksandra Dovženka. Nekateri njegovi filmi (npr. Pastorala) so bili »zaradi odsotnosti koristnega družbeno-moralnega nauka« prepovedani. Leta 1984 se je preselil v Francijo, kjer ustvarja še danes.

filmografija
1966 Giorgobistve (Ko odpada listje)
1969 Dzveli qartuli simgera (Georgian Ancient Songs)
1970 Iko šašvi mgalobeli (Živel je pojoči drozg)
1975 Pastorali (Pastorala)
1984 Les favoris de la lune (Lunini ljubljenci)
1989 Et la lumière fut (And Then There Was Light) (documentary)
1992 La chasse aux papillons (Lov na metulje)
1996 Brigands, chapitre VII (Razbojniki, 7. poglavje)
1999 Adieu, plancher des vaches! (Zbogom, rodna gruda)
2002 Lundi matin (V ponedeljek zjutraj)
2006 Jardins en automne (Jesenski vrtovi)
2010 Chantrapas (Chantrapas)

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Fiume o morte! Fiume o morte!

Igor Bezinović

petek, 12. 12. 2025 / 19:45 / Mala dvorana

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov. 

Festival LGBT filma / Razprodano

Fantasy Fantasy

Kukla

petek, 12. 12. 2025 / 21:00 / Dvorana

Mlada slovenska režiserka Kukla se v svojem celovečernem prvencu sprašuje: »Kdo sem, ko ni več nikogar, ki bi me določal?« Film je glavnim igralkam prinesel nagrado za ansambelsko igro na festivalu v Sarajevu.

Ostrižek Mižek Tiddler

Alex Bain, Andy Martin

sobota, 13. 12. 2025 / 10:00 / Dvorana

Novi animirani film po knjižni predlogi Julie Donaldson in Axela Schefflerja (Zverjasec, Bi se gnetli na tej metli, Polž na potepu na kitovem repu, Zog, Tigrček Taček idr.) je zgodba o pomenu domišljije.