Danes je blagajna odprta od 14:30 do 20:30 (za danes zaprto).

Chantrapas Chantrapas

Otar Iosseliani / Francija / 2010 / 122 min / francoščina

Značilno »iosselianijevska« igriva in ljubeče ironična zbadljivka o zgodah in nezgodah gruzijskega umetnika doma in na tujem.

režija Otar Iosseliani, scenarij Otar Iosseliani, fotografija Lionel Cousin, Julie Grünbaum, glasba Djardji Balantchivadze, montaža Otar Iosseliani, Emmanuelle Legendre, igrajo Dato Tarielashvili (Nicolas), Tamuna Karumidze (Barbara), Fanny Gonin (Fanny), Givi Sarchimelidze (dedek), Pierre Etaix (filmski producent), Bulle Ogier (Catherine), Bogdan Stupka (veleposlanik), Lasha Shevardnadze (Barbarin mož), Nika Endeladze Musselishvili (Nicolasov prijatelj), Nino Tchkheidze (babica), producent Martine Marignac, produkcija Pierre Grise Productions

,

festivali, nagrade Cannes 2010 (posebna nagrada Jeana Vigoja za življenjsko delo)

IMDb

Nicolas je umetnik, filmar, ki zase ne zahteva drugega kot možnost svobodnega izražanja. A tudi tako preprosta želja mu pomeni neusahljiv vir težav: v Gruziji ga hočejo utišati ideologi, ki menijo, da njegovo delo ni v skladu z vrednotami socialistične družbe. Njihova odločnost Nicolasu ne dopušča druge možnosti, kot da zapusti domovino in se poda na Zahod – v svobodno in demokratično Francijo. Toda tuji pašniki so videti tako mamljivo zeleni le od daleč; ko Nicolas končno prispe v deželo izobilja, začne njegovo navdušenje hitro usihati.

»Chantrapas je parabola o potrebi, da ostanemo zvesti sebi navkljub oviram, ki nas obdajajo. Kar nas vnaprej obsodi na neuspeh. Vsa literarna zgodovina priča o tem. Romeo in Julija se nista uklonila, pa sta umrla. To sem hotel deliti z gledalcem: radost biti kamen, kljubovati čemur koli.« (Otar Iosseliani)


Otar Iosseliani
Rojen leta 1934 v Tbilisiju, Gruzija. Prekinil je študij na konservatoriju in se vpisal na VGIK, kjer se je šolal pod mentorstvom Aleksandra Dovženka. Nekateri njegovi filmi (npr. Pastorala) so bili »zaradi odsotnosti koristnega družbeno-moralnega nauka« prepovedani. Leta 1984 se je preselil v Francijo, kjer ustvarja še danes.

filmografija
1966 Giorgobistve (Ko odpada listje)
1969 Dzveli qartuli simgera (Georgian Ancient Songs)
1970 Iko šašvi mgalobeli (Živel je pojoči drozg)
1975 Pastorali (Pastorala)
1984 Les favoris de la lune (Lunini ljubljenci)
1989 Et la lumière fut (And Then There Was Light) (documentary)
1992 La chasse aux papillons (Lov na metulje)
1996 Brigands, chapitre VII (Razbojniki, 7. poglavje)
1999 Adieu, plancher des vaches! (Zbogom, rodna gruda)
2002 Lundi matin (V ponedeljek zjutraj)
2006 Jardins en automne (Jesenski vrtovi)
2010 Chantrapas (Chantrapas)

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Zadnjič

Palestina 36 Palestine 36

Annemarie Jacir

torek, 22. 09. 2026 / 17:30 / Dvorana

Palestina leta 1936. Upori proti kolonialni oblast se stopnjujejo. Kmečki sin Jusuf dela pri vplivni družini v Jeruzalemu ter hrepeni po prihodnosti onkraj nemirov. Toda zgodovina je neusmiljena. Ob vse večjem številu judovskih priseljencev, ki bežijo pred antisemitizmom v Evropi, ter palestinskem prebivalstvu, ki se združuje v največji in najdaljši vstaji proti tridesetletni britanski nadvladi, se spopad zdi vse bolj neizogiben.

Kar je treba storiti Ono što treba činiti

Srđan Kovačević

torek, 22. 09. 2026 / 19:00 / Mala dvorana

Film o temni plati sodobne Evrope, a tudi o pravem sindikalnem delu ter solidarnosti, ki je kljub vsemu še vedno mogoča. Nagrada občinstva in zlata arena za najboljšo režijo v Pulju.

Svoboda – Shewitina usoda Freedom – Le destin de Shewit

Anne-Frédérique Widmann

torek, 22. 09. 2026 / 20:00 / Dvorana

Shewit pri trinajstih letih pobegne pred zatiralskim režimom v Eritreji ter se sama poda na tvegano pot proti Evropi. Leta 2015, po dveh letih potovanja, prispe v Švico, državo, v katero polaga vse svoje upe in sanje. Sedem let pozneje, brez dovoljenja za bivanje in pod nenehno grožnjo izgona, se Shewit še vedno bori, da bi postala svobodna ženska … Dokumentarec, ki so ga snemali več kot deset let, spremlja njen boj za emancipacijo.