Leto 1936. Kichizo je lastnik gostišča v predmestju Tokia. Čeprav je poročen, se zaplete s svojo služabnico, nekdanjo prostitutko Sado. Njuno razmerje postaja vse bolj obsesivno, medtem ko se ljubimca pogrezata v odmaknjeni svet naslade. V cesarstvo čutil, osvobojeno vseh okovov družbene morale. Toda sleherna potešitev le še podžiga njuno nevarno in nazadnje smrtonosno strast.
Kanonska klasika erotičnega filma in eden najbolj kontroverznih art filmov vseh časov. Nagisa Oshima skozi čutno in razkošno zgodbo o usodni strasti, posneto po resničnih dogodkih, razgrne kritično alegorijo japonske kulture. Ko je Cesarstvo čutil leta 1983 prispelo v Kino Sloga, je v dolgih 61 dneh predvajanja s 60.454 obiskovalci postalo najbolj gledan film tistega leta v Ljubljani. Na Japonskem, kjer se je režiser zaradi obtožbe obscenosti znašel pred sodiščem, je predvajanje integralne, necenzurirane različice še danes prepovedano.
»Razlog, zakaj se Oshimov film na domačih tleh spopada s takšnimi težavami, je v tem, da kljubuje konvencionalnim japonskim nazorom in se na ta način sooča in spopada s političnimi načeli, ki iz njih izhajajo. Kot je zapisal režiser sam: filmi, kot je Tanakov Ženska po imenu Sada Abe, vzamejo spolnost za svojo snov, ne pa temo, ter se varno umeščajo v mehkoerotično kategorijo pinku eiga, ki je nastala prav zato, da jih razoroži. Toda Oshima je režiral druge vrste film – takšnega, ki je po njegovih besedah ‘rušil tabuje’. To je počel s pomočjo erotike, ki ni bila sama sebi namen, kakor velja za ‘rožnati film’, temveč je postala sredstvo za preiskovanje in demistificiranje japonske kulture in posledično japonskega značaja. Za ta namen je moral ustvariti način filmskega upodabljanja, stil, ki je razgalil vse in hkrati vzbujal empatijo. To nista dva igralca, ki skušata vzburiti gledalca kot v rožnatem filmu; v središču trdoerotičnega filma, kakršnega je izumljal Oshima, sta dve resnični osebi, ki vzburjata druga drugo. Oshima je želel politizirano erotiko in ne pornografske predstave.«
– Donald Richie, »In the Realm of the Senses: Some Notes on Oshima and Pornography« (2005)
»Koncept ‘obscenosti’ je na preizkušnji, ko si drznemo uzreti nekaj, kar si želimo videti, a smo si to prepovedali. Ko začutimo, da je bilo vse razkrito, ‘obscenost’ izgine in nastopi osvoboditev. Če pa tisto, kar si želimo videti, ni bilo dovolj razkrito, se tabu ohrani, občutek ‘obscenosti’ ostaja in se še krepi. Pornografski filmi so tako testni teren za ‘obscenost’, koristi pornografije pa so očitne. Pornografski film je treba avtorizirati, nemudoma in popolnoma. Le tako lahko ‘obscenost’ postane nesmiselna.«
– Nagisa Oshima, »Theory of Experimental Pornographic Film« (1976)