iz prve roke
»Na letalu sem brala članek o obdobju grozljivk studia Hammer in neka podrobnost je vzbudila moje zanimanje. Pisalo je, da je bila ena od stvari, na katere so bili cenzorji v tistem času pozorni, kri na ženskih prsih. Tovrstni prizori naj bi moške spodbujali k posilstvu, zato so bili takoj izrezani iz filmov. To je bil trenutek, ko me je delo filmskih cenzorjev povsem prevzelo, morda celo obsedlo. Cenzorji morajo biti pri opravljanju svojega dela hkrati objektivni in subjektivni – toda kaj se zgodi, če prevlada subjektivna plat? Bolj ko sem raziskovala filmsko cenzuro, bolj me je privlačil svet tako imenovanih ‘video nasties’ [necenzuriranih nizkoproračunskih grozljivk na videokasetah]. Odraščala sem ob grozljivkah, kot sta Zlobni mrtveci (The Evil Dead) in Teksaški pokol z motorko (The Texas Chainsaw Massacre), a ravno toliko kot filmi sami so me fascinirale njihove družbene in politične okoliščine v Združenem kraljestvu.
V začetku in sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se prvič pojavile VHS kasete, je prišlo do razcveta nizkoproračunskih grozljivk /…/. Ker je šlo za novo tehnologijo, filmov niso cenzurirali – cenzurirali so le tiste, ki so bili predvajani v kinematografih. Izbruhnili sta histerija in moralna panika – ljudje so menili, da bodo ti filmi izpridili družbo ter ustvarili novo generacijo morilcev in posiljevalcev.
Hkrati je bila v ozadju vladavina Margaret Thatcher, zlom industrije, brezposelnost. /…/ V času poročil o naraščanju kriminala, verjetno zaradi velike revščine, so bile videokasete s filmskim nasiljem prikladen grešni kozel za dogajanje na političnem področju. /…/
Ob vsem tem se zdi, da se ljudje zelo bojimo sami sebe; kot bi bili v očeh nekaterih le korak stran od tega, da postanemo morilci; kot da si moramo le ogledati film, pa bo naš moralni kompas v trenutku povsem odpovedal. S Cenzorko sem lahko raziskala nekatere od teh idej – idejo moralnega kompasa ter kako je lahko strah pred samim seboj najnevarnejša stvar na svetu.«
– Prano Bailey-Bond
Cenzorka Censor
igrajo Niamh Algar, Michael Smiley, Sophia La Porta, Adrian Schiller, Nicholas Burns, Vincent Franklin, distribucija FIVIA – Vojnik
IMDb Uradna stranFotografije
Aktualno
Romanje Romería
Carla Simón
petek, 17. 10. 2025 / 16:00 / Dvorana
Katalonska režiserka Carla Simón (Poletje 1993, Alcarràs) znova zakoplje v zgodovino svoje družine, da bi iz spominov – tako resničnih kot izmišljenih – sestavila zgodbo svojih staršev.
Skif Skiff
Cecilia Verheyden
petek, 17. 10. 2025 / 18:45 / Dvorana
Malou je ena najboljših športnic v lokalnem veslaškem klubu, a ker je samosvoja, ji skupina deklet iz kluba teži in jo nadleguje. Kadar ji je težko, jo rešujeta veslanje in starejši brat Max, ki je edina oseba, na katero se lahko zares zanese. Toda ko se preveč zbliža z njegovo punco Nourio, se ji življenje obrne na glavo.
Kinotripčič – program kratkih filmov 2025 Kinotripčič – program kratkih filmov 2025
razni avtorji
petek, 17. 10. 2025 / 21:00 / Dvorana
Program šestih kratkih filmov! Kinotripčič je letos smeha poln trip zvoka in tišine, življenja in smrti, tradicije in sodobnosti, domišljije in realnosti.