zgodba
Zgodba spremlja Bronjo skozi različna obdobja življenja. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, pa kakav Benko, Albert keksi in prenos sarajevskih olimpijskih iger. Potem ko zaradi raka izgubi mamo, se mora pri dvajsetih s to zahrbtno boleznijo soočiti tudi sama. S številnimi in skoraj nepremostljivimi izzivi se spopada z mešanico solz, smeha in neomajnega optimizma.
iz prve roke
»Želim si, da bi na film prenesli duh nekega preteklega, skupnega časa v osemdesetih in devetdesetih letih. Ta čas je za Slovence na neki način skupni imenovalec, saj nismo imeli nobenih izbir in smo vsi živeli na približno enak način. /…/ Z Markom se nama je zdelo zelo pomembno, da obdobje dobro uvrstiva v film. Ta svet, tisti čas otroštva je bil namreč zame zelo pomemben. Ne samo zato, ker smo bili takrat še vsi skupaj, ker je bila mama še živa in naša kuhinja topla in polna, ampak tudi zato, ker je bil zame to čas brezpogojne ljubezni, varnosti in elementarne sreče. Gre za čas, ko sem v žepe pospravila vse dobre karte, ki sem jih lahko položila na mizo pozneje, takrat, ko me je življenje hotelo zabrisati iz igre. /…/ Najpomembnejše se nama je zdelo, da ostaneva v ključnih točkah zvesta romanu, da se dotakneva nekaterih pomembnih življenjskih tem, da ohraniva duha in sporočilo zgodbe ter ne zaideva v patetičnost in karikiranje. In ko sva imela postavljene te temelje, sva začela pisati. /…/ Zares je nadrealen občutek, ko se pred teboj začne vrteti film o življenju, ki si ga že odživel. Ko gledaš film, v katerem si, a te hkrati ni. Moram reči, da je zame to kar zapletena reč. Ker se še enkrat zgodi vse. Vse lepo, ampak tudi vse hudo.«
– Bronja Žakelj
»Bronjin roman ima v sebi svetlobo, lahkotnost in na trenutke tudi duhovitost v načinu, kako prikaže dogodke. /…/ Kolektivni spomini, ki izvirajo iz nekdanje Jugoslavije, so še vedno živi. V filmu je tako prikazan del socialnih konstruktov okoli varčevalnih ukrepov, bonov za bencin in kupovanja dobrin v Italiji. A to je le del zgodbe. Ravno toliko prisoten, da označi zgodovinski čas, v katerem se film dogaja. Sicer smo se bolj osredotočili na družinsko zgodbo. /…/ Tragične dogodke smo skušali osmisliti skozi duhovni razvoj človeka: smrt je del nas in vsaka smrt tudi ni konec sveta. V zgodbi smo priča smrti, ki za junakinjo pomeni prezgodnje odraščanje, smrti, ki predstavlja popoln šok, in smrti, ki je naraven odhod s tega sveta. Vsi tragični dogodki torej niso enaki.«
– Marko Naberšnik
portret avtorja
Marko Naberšnik, rojen leta 1973 v Mariboru, je znan po filmih Petelinji zajtrk (2007), Šanghaj (2012), Gozdovi so še vedno zeleni (2014) in Slovenija, Avstralija in jutri ves svet (2017).
zanimivosti
Avtobiografski prvenec Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset je prvič izšel leta 2018 pri založbi Beletrina. Gre za enega najbolj branih slovenskih romanov zadnjih desetletij, avtorica pa je leta 2019 zanj prejela tudi nagrado kresnik.