Samo iz arhivskega materiala sestavljeni film teče v žlahtni tradiciji direktnega filma, brez komentarjev, mednapisov ali intervjujev; gre za ‘čisti’ dokumentarec, ki je enako zgovoren, kot če bi ga po konvencijah duhamorne televizijske dokumentaristike opremili z vsemogočim komentatorskim balastom. Ko gledamo z arhivskim materialom nabito ‘zgodbo’ o romunskem diktatorju, se na neki točki vprašamo, čemu ta afirmativna podoba Ceausescuja? Zakaj zgolj podobe partijskih govorov, navdušenega aplavdiranja množic, rokovanja s svetovnimi voditelji (Brežnjev, Mao, Kim Il-Sung, Nixon), zakaj ni nobene kritike? Odgovor se ponuja sam po sebi: v komunistični Romuniji kritičnega avdiovizualnega materiala pač ni bilo. Ujica se je moral odločiti, ali z demoniziranjem posneti didaktičen in enostranski portret trinoga ali z elegantno subverzijo zavzeti cinično distanco. Slednja deluje popolno, sploh ker Ujica filma ni naslovil Portret, temveč Avtoportret Nicolaja Ceausescuja. Logično, film je kot družinski album diktatorskih zakoncev, kot kolekcija naj naj prizorov iz četrtstoletne politične kariere.
»Konec koncev je diktator preprosto umetnik, ki je zmožen polno udejanjiti svojo egocentričnost. Gre za golo vprašanje estetske ravni, najsi bo to Baudelaire ali Bolintineanu, Ludvik XVI. ali Nicolaeu Ceausescu.« (Andrej Ujica)
His found footage analyses Out of the Present (1995) and Videograms of a Revolution (1991) became classics. Now Ujica presents a montage epic of official reports of the Romanian dictator Ceausescu with his ‘friends’ Brezhnev, Mao, Kim Il-Sung, Nixon, Queen Elizabeth etc.
Andrej Ujica – filmografija:
Videogram neke revolucije / Videogramme einer Revolution (1992); Iz preteklosti / Out of the Present (1995)
