Danes je blagajna odprta od 00:00 do 00:00 (za danes zaprto).

Projekcije filma

sobota, 07. 08. 2021 / 21:30 / Ljubljanski grad

Film pod zvezdami / Vikendova predpremiera

Nakup vstopnic

četrtek, 12. 08. 2021 / 18:00 / Dvorana

Novo na sporedu

Vstopnice v prodaji od 6. avgusta.

četrtek, 12. 08. 2021 / 21:30 / Kinodvorišče

Kinodvorišče / Novo na sporedu

Vstopnice v prodaji od 6. avgusta.

Annette Annette

Leos Carax / Francija, Nemčija, Belgija / 2021 / 140 min / angleščina

Projekcije filma

sobota, 07. 08. 2021 / 21:30 / Ljubljanski grad

Film pod zvezdami / Vikendova predpremiera

Nakup vstopnic

četrtek, 12. 08. 2021 / 18:00 / Dvorana

Novo na sporedu

Vstopnice v prodaji od 6. avgusta.

četrtek, 12. 08. 2021 / 21:30 / Kinodvorišče

Kinodvorišče / Novo na sporedu

Vstopnice v prodaji od 6. avgusta.

Enfant terrible francoskega filma Leos Carax se devet let po Holy Motors vrača s svojim prvim celovečercem v angleškem jeziku, težko pričakovanim muzikalom z Adamom Driverjem in Marion Cotillard v glavnih vlogah. Film je odprl letošnji festival v Cannesu in prejel tamkajšnjo nagrado za najboljšo režijo.

režija Leos Carax, izvirna zgodba in glasba Sparks, besedilo Ron Mael, Russell Mael, LC, fotografija Caroline Champetier, montaža Nelly Quettier, produkcija Charles Gillibert, Paul-Dominique Vacharasinthu, Adam Driver, igrajo Adam Driver, Marion Cotillard, Simon Helberg, distribucija FIVIA – Vojnik

festivali, nagrade Cannes (otvoritveni film, nagrada za najboljšo režijo)

IMDb

Fotografije

zgodba
Los Angeles, sodobnost. Henry je provokativen stand-up komik, Anne pa svetovno znana operna pevka. Pod soji žarometov sta videti kot srečen in glamurozen par, a njuno življenje se obrne na glavo, ko se jima rodi Annette, skrivnostna deklica z nenavadnim darom …

zanimivosti
Annette je nastala po zamisli ameriškega glasbenega dua Sparks.
http://allsparks.com

iz prve roke
»Žanr muzikala daje filmu dodatno razsežnost, skoraj dobesedno: prostor – čas – glasba. In to prinaša izjemno svobodo. Prizor lahko režiraš tako, da slediš glasbi – ali pa se, nasprotno, z vsemi sredstvi boriš proti njej. Prikličeš lahko vse vrste nasprotujočih si čustev, in sicer na način, ki ni mogoč v filmu, v katerem liki ne pojejo ali plešejo. Lahko si grotesken in globok hkrati. /…/ Na začetku sem se spraševal: zakaj je ona operna pevka, on pa stand-up komik? /…/ Ti umetnosti imata, čeprav sta zelo različni, tudi nekaj skupnega. Tako operni pevci kot stand-up komiki so na odru ranljivi, goli. In oboji se igrajo s smrtjo: pri operi imamo ženske, ki umirajo na vse možne načine, medtem ko pojejo svojo najlepšo, srce parajočo arijo; največji komiki, na primer Andy Kaufman, pa so prav tisti, ki se spogledujejo s smrtjo. Groteska je bistvena za komedijo, medtem ko se ji resna opera skuša izogniti – a se vseeno pogosto norčujemo prav iz njene grotesknosti. Poleg tega sta tako petje kot smeh povezana z dihanjem. Oboje je zelo organsko, oboje temelji na zapletenem anatomskem sistemu – istem, kot ga uporabljamo za dihanje. O Annette sem zato začel razmišljati kot o metafori za dihanje: življenje in smrt; smeh in petje; ženska, ki mora pravilno dihati med rojevanjem; dih, ki ga v določenih trenutkih zadržimo – v življenju ali pa v kinu … In dihanje kot glasbeni ritem. /…/ Duo Sparks sem odkril pri kakšnih štirinajstih – v neki underground trgovini na La Défense sem ukradel njun album Propaganda, ker mi je bil všeč ovitek. Kmalu zatem sem ju v pariški Olympii videl nastopati v živo. Propaganda in njun naslednji album Indiscreet sta vse odtlej del mojega življenja. Pesmi [bratov Mael] so med najbolj radostnimi, kar jih poznam (čeprav so na trenutke tudi žalostne). Njuna glasba je zame kot nekakšna hiša iz otroštva, ampak takšna brez duhov. Mislim, da brez njiju ne bi nikoli naredil tega, o čemer sem sanjal že od začetka kariere: posnel ‘filma v glasbi’. /…/ Pesmi so mi bile takoj všeč. Zdelo se mi je, da imam veliko srečo, počutil sem se hvaležnega. Vendar sem jima rekel, da filma ne morem posneti. Imel sem namreč čisto osebne skrbi. Moja hči je bila takrat stara devet let, in čeprav brata o mojem življenju nista vedela ničesar – tako vsaj mislim –, bi jo lahko določene stvari v zgodbi vznemirile. Poleg tega pa: ali sem na tisti točki svojega življenja res hotel posneti film o takšnem ‘slabem očetu’? Toda ko sem pesmi poslušal znova in znova, so postale všeč tudi hčerki in začela mi je postavljati vprašanja. Kmalu sem spoznal, da je pravzaprav že veliko razumela. In da bo, ko bo film posnet, lažje razumela, kako filmski projekt nastane. Zato sem nazadnje privolil. /…/ Prvi prizor sem si zamislil za hčer, zase in najine pse – ampak psov nismo mogli pripeljati v Los Angeles. Tudi pri Holy Motors je bilo zame pomembno, da sem bil s hčerko zraven že od vsega začetka. Brez dvoma zato, da bi po vseh letih premora sam sebe pomiril, da snemamo le majhen eksperimentalen domači video. Moja zadnja celovečerca sta zame namreč eksperimentalna filma. Annette velik, Holy Motors pa majhen. O njiju razmišljam kot o ‘filmih, ki sem jih posnel, odkar sem postal oče’.«
– Leos Carax

portret avtorja
Leos Carax se je rodil leta 1960 kot Alexandre Oscar Dupont v pariškem predmestju Suresnes. Pri šestnajstih letih je pustil šolo in se preselil v Pariz, kjer je v poznih sedemdesetih dobil delo filmskega kritika pri Cahiers du cinéma. Kariero filmskega ustvarjalca je začel s kratkim filmom Daviteljev blues (Strangulation Blues, 1980), ki mu je pri dvajsetih prinesel prve festivalske nagrade. Tri leta zatem je posnel celovečerni prvenec Fant sreča dekle (Boy Meets Girl, 1984), uvodni del trilogije na temo nore ljubezni, v katerem je v vlogi režiserjevega alter ega prvič nastopil igralec Denis Lavant. Delu, ki je mlademu Caraxu prineslo sloves čudežnega dečka francoskega filma, sta sledili Nečista kri (Mauvais sang, 1986) in super-produkcija Ljubimca z mostu Pont-Neuf (Les amants du Pont-Neuf, 1991) – mojstrovina po mnenju kritikov, a hkrati velika komercialna polomija. Minilo je celih osem let, preden je režiser posnel svoj naslednji celovečerec Pola X (1999), nadaljnjih trinajst let do canske premiere filma Holy Motors (2012) in še devet let do Annette, režiserjevega šestega celovečerca.

kritike
»Vsak film Leosa Caraxa je dogodek. In tokratni izpolnjuje vsa pričakovanja! Annette je darilo, po katerem so ljubitelji filma, glasbe in kulture hrepeneli; prav tisto, kar smo v preteklem letu vsi tako zelo pogrešali.«
– Pierre Lescure, predsednik festivala v Cannesu

»Lepšega ponovnega srečanja s filmom in velikim platnom si ne bi mogli želeti.«
– Thierry Frémaux, programski vodja festivala v Cannesu

»Tu je Leos, ki je zavzel držo upornika, in Carax s svojo silhueto vilinca. Ponovno sta se srečala v Annette, /…/ filmu, ki je hkrati opera, antična tragedija, teater Grand Guignol, filozofski esej, pa tudi velika zmešnjava. Neravnovesje, ki gledalca spravi ob živce ali pa ga očara, je Caraxov zaščitni znak.«
– François Forestier, L’Obs

»Film ne odpira le ponovno vseh vrat spektaklu, namenjenemu velikemu platnu, temveč dobesedno na novo vzgaja oči, ki niso več vajene tovrstnih podob. /…/ Annette gledalca do zadnje sekunde zaključne špice ne izpusti iz svojega prijema. /…/ Odločena ga je pripeljati do konca te prevzgoje, ki je predvsem razstrupljanje. Kajti hkrati z zgodbo o vzponu in padcu družine odrskih kreatur (na kratko: lažni fant pod žarometi opere in stand-upa spozna lažno dekle, iz zveze pa se rodi otrok, ki je še bolj briljanten in lažen od svojih staršev) Carax razvija pravljico, ki opozarja na pasti spektakla v debordovskem pomenu besede. Vendar ta pravljica ne poskuša dekonstruirati spektakla, ne skuša ga preusmeriti v slogu Godarda ali postmodernistov. Nasprotno, Annette naredi korak naprej. Film uporabi ves arzenal domišljijskih podob in ustvari popoln spektakel, takšen, ki presega spektakel obdobja, sestavljenega iz škandalov, razkritij in moralnih pretresov, kakršne zna ustvariti le sodobni šovbiznis.«
– Yal Sadat, Cahiers du Cinéma

»Film prikliče fanatizem Cavalcantijeve ventrilokvistične lutke iz grozljivke Dead of Night, samosovraštvo Jamesa Masona iz filma Zvezda je rojena (A Star Is Born), obupno disfunkcionalni odnos med očetom in hčerko iz Oči brez obraza (Les yeux sans visage) Georgesa Franjuja /…/ in – morda najbolj očitno – neizmerno žalost Fantoma iz opere Andrewa Lloyda Webbra. /…/ Annette je odkritosrčen, bombastičen in nor spektakel, ki se opoteka po robu lastnega živčnega zloma ter zahteva, da začutimo njegovo bolečino in užitek ter ga jemljemo resno. /…/ Predstavljam si ga lahko kot konceptualni album, broadwaysko predstavo ali pa morda kot site-specific instalacijo v hiši v Los Angelesu, ki jo lahko vidimo v filmu. To je pravi delirij tesnobe in ekstaze.«  
– Peter Bradshaw, The Guardian

»/…/ po vsej verjetnosti edini muzikal, ki vključuje ne le enega, pač pa kar dva prizora kunilingusa. /…/ Ni nujno vedeti, da je Caraxova partnerica, igralka Ekaterina Golubeva, umrla leta 2011, ko je imela njuna hčerka Nastya šest let, in seveda bi bilo Annette trapasto brati dobesedno kot meo culpo. Vseeno pa je izjemno, da se je Carax pripravljen tako javno spopadati s svojimi demoni. In dejstvo, da to počne še naprej, je privilegij za nas.«
– Giovanni Marchini Camia, Sight & Sound

»Annette je daleč najbolj mračno, mučno in vznemirjujoče Caraxovo delo. A tudi najbolj domiselno, skupaj z njegovim prejšnjim filmom Holy Motors /…/.«
– Jacques Mandelbaum, Le Monde

»Nesporna umetniška gesta, baročna opera, po kateri strašita fantom Hollywooda in duh gibanja #jaztudi.«
– Sophie Grassin, L’Obs

»Po večmesečnem zaprtju se nam je skoraj že začelo zdeti, da moramo le še sesti v sobo z velikim platnom, pa se bomo vrnili v kino! Ampak najbolj smo pogrešali dela, ki bi pokazala tisti minimum, ki ga lahko od njih upravičeno pričakujemo: formo, tveganje, nespodobnost. Nekatera od teh del iz minimuma naredijo maksimum, na primer najnovejša filma Leosa Caraxa in Paula Verhoevena, zagotovo dva izmed najmočnejših trenutkov tekmovalnega programa festivala v Cannesu. Annette in Benedetti je skupno to, da še vedno verjameta v film kot spektakel, hkrati pa se sprašujeta o sami ideji spektakla, njegovih temeljih, iluzijah, lepotah ali grozotah … /…/ Filma sta tako dragocena zaradi svoje želje po ustvarjanju podob, ki so žive in povsem nove. /…/ Njuna drznost se ne ozira na dober okus ali verodostojnost, pač pa včasih celo vključuje podobe, ki prostovoljno tvegajo posmeh, naj bo z ironijo ali pa s subjektivizmom. /…/ Zdi se, da se polimorfni Annette in Benedetta pred našimi očmi velikodušno izumljata na novo.«
– Marcos Uzal, Cahiers du Cinéma

»Ne vem, kako bi se lahko kdo uprl filmu, ki tako predrzno meša prvine Stephena Sondheima (tega Carax navaja kot referenco), lynchevski nadrealizem, Theodorja Dreiserja in morda celo filme o Chuckyju. /…/ Nimam pojma, kaj Annette sploh je, razen da je Annette in da je edinstvena.«
– Ben Kenigsberg, RogerEbert.com

»Anti-Dežela la la s pridihom Ostržka
– Ed Potton, Times

Film pod zvezdami 2021

Poleti na Ljubljanskem gradu zasijejo tudi filmske zvezde. V sodelovanju z Javnim zavodom Ljubljanski grad je Kinodvor letos pripravil kar dvanajst predpremier in izbor nekaterih najbolj odmevnih filmov kinematografske sezone, ki bodo med 15. julijem in 7. avgustom na ogled v letnem kinu pod zvezdami.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Film pod zvezdami / Predpremiera

Minari Minari

Lee Isaac Chung

nedelja, 01. 08. 2021 / 21:30 / Ljubljanski grad

Film o korejsko-ameriški družini, ki se v osemdesetih letih iz Kalifornije preseli v ruralni Arkansas in začne na neobetavnem kosu zemlje pridelovati korejsko zelenjavo …

Padati Falling

Viggo Mortensen

ponedeljek, 02. 08. 2021 / 21:30 / Ljubljanski grad

Režijski prvenec igralca Vigga Mortensena je intimna drama o zapletenem razmerju med sinom in starajočim se očetom; zgodba o izgubi, spominih in odpuščanju.

Film pod zvezdami / Predpremiera

Nekoč so bili ljudje Nekoč so bili ljudje

Goran Vojnović

torek, 03. 08. 2021 / 21:30 / Ljubljanski grad

Leo je Italijan, ki živi v Sloveniji, Vučko pa nekdanji begunec iz Bosne. Ker jima grozi, da bosta izgubila restavracijo, sprejmeta ponudbo prevaranta Giannija: ukrasti morata njegov tovornjak, da bo Gianni lahko pobral denar pri zavarovalnici. A prijatelja po pomoti odpeljeta napačen tovornjak – in v njem najdeta nepričakovan tovor …