Adamant je edinstven dnevni center na obrežju Sene, ki mu zaradi krize francoskega zdravstvenega sistema grozi zaprtje. Odraslim, ki trpijo za duševnimi motnjami, ponuja prostor, kjer se lahko svobodno izražajo, družijo in vključujejo v segmente vsakodnevnega življenja. Tu so glasbeniki, umetniki, filozofi in rokodelci, ki sicer živijo v svojem svetu. Svojevrsten filmski portret z dokumentiranjem osebnih izpovedi in prikazom dela ekipe strokovnih delavcev, ki se borijo proti dehumanizaciji psihiatrije, odstira svet drugačnosti in nagovarja k ohranjanju človečnosti.
»Nisem želel posneti filma o psihiatriji, ki bi gledalca popeljal v neizogibno in neizprosno mračen svet. Ob druženju z bolniki v okolju, kot je Adamant, spoznaš ljudi, ki dozdevno trpijo, in druge, ki ne, ker so v življenju našli neko ravnovesje in s svojo boleznijo živijo, uspeli so jo obvladati in sprejeti. To ravnovesje se včasih zdi nekoliko bizarno ali milo rečeno edinstveno, vendar tam srečamo tudi nadvse izobražene, izjemno lucidne ljudi, ki so povrh vsega pogosto tudi duhoviti, čeravno okoliščine tega ne narekujejo.« (Nicolas Philibert)