Danes je blagajna odprta od 14:20 do 20:30 (za danes zaprto).

100% Luksuz 100% Luksuz

Petkovič, Karim Raoul, Cécile Horreau ... / Slovenija / 2009 / 46 min / slovenščina

Boris Petkovič, Karim Raoul, Cécile Horreau … Luksuz produkcija

Društvo DZMP sodi med pionirje demokratizacije filma kot medija in umetniškega sredstva v Sloveniji. Na vsakoletnem taboru, ki poteka na Trški gori nad Krškim, se zberejo desetine mladostnikov, ki tam delajo svoje prve filmske korake. Sprehodili smo se skozi zgodovino društva ter njihov socialni in družbeni angažma. O svojem delu govorijo sami člani, pa tudi znani filmski ustvarjalci, ki se kot mentorji že vrsto let pojavljajo na njihovih seminarjih.


»Spomin me vodi nazaj v leto 2001, ko smo skupaj z Društvom zaveznikov mehkega pristanka (DZMP) začeli intenzivneje izvajati tečaje in seminarje video produkcije. Nekje v hribih, visoko nad Krškim, je bila kamera postavljena na stativ, na leseni palici je bil pritrjen mikrofon, stari izolacijski kosi stiroporja so služili za odbojnike svetlobe. Igralca sta nervozno ponavljala besedilo, medtem ko je ekipa desetih entuziastov pripravljala kader. Brežiški dvojčici Tina in Nina, ki sta takrat delali svoje prve “filmske” korake, sta neprestano ponavljali: “Luksuz, luksuz!” Ker me je mučilo, kaj za vraga naj bi pri našem početju bilo luksuzno, sem ju vprašal. »Ja, luksuz, mamo kamero, mikrofon, luči, pa igralci in ekipa, vsi pripravljeni delat. Luksuz!« Ustvarjanje kot luksuz?! Ustvarjanje kot razkošno življenje? Ustvarjanje, za življenje manj potrebna stvar? Verjetno si tedaj nobeden ni mislil, kako preroške bodo pravzaprav postale te besede za celotno kulturno in umetniško ustvarjanje nekaj let pozneje v Sloveniji, vendar je tisti dan DZMP dobilo svojo podsekcijo: Luksuz produkcijo.

Tako sem se leta 2006 v uvodu reportaže za Ekran spominjal začetkov Luksuz produkcije. Bilo je to leto, ko smo že postajali prepoznavni: vsakoletni seminarji na Trški gori pri Krškem, video delavnice na filmskem festivalu Kino otok v Izoli, filmi mladostnikov, ki so se počasi prebijali po festivalih … Naši mladinci so se udeleževali delavnic po vsem svetu in snemali, snemali, snemali. V Krško so prihajali novi in novi predavatelji.

Ob prelomu desetletja je Krško po zaslugi DZMP-ja postalo ena najmočnejših točk neodvisnega filmskega ustvarjanja v Evropi. Število filmov je že dolgo tega zabredlo v trimestne številke, nagrade štejemo v ducatih, slušatelji so prihajali iz vseh poseljenih kontinentov. Festival poceni filma je zabava brez primere in naši romski filmi so evropski hit. Filmski sklad RS nas na svoji spletni strani uvršča med ustanove(sic!), ki se ukvarjajo s filmskim izobraževanjem mladih. Če urbanost merimo s številom dogodkov na enoto površine, je Krško zagotovo najbolj filmsko urbano mesto v Sloveniji.

Luksuz produkcija ima v svojo podstat vtkano skrb za sočloveka, socialni čut in družbeno kritičnost. Zato je njen filmski razvoj lahko privedel le do ene stvari: angažiranega filmmakerstva.«

Boris Petkovič

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Umri, ljubezen moja Die My Love

Lynne Ramsay

četrtek, 12. 02. 2026 / 20:30 / Dvorana

Poetičen, surov portret ženske, ujete v vrtinec ljubezni in norosti. Film Lynne Ramsay (Pogovoriti se morava o Kevinu) je Jennifer Lawrence poleg kritiške hvale prinesel nominacijo za zlati globus za najboljšo igralko v drami.

Hamnet Hamnet

Chloé Zhao

petek, 13. 02. 2026 / 15:10 / Dvorana

Chloé Zhao (Dežela nomadov) si zamišlja, kako bi lahko tragedija iz Shakespearovega resničnega življenja navdihnila nastanek njegove brezčasne mojstrovine Hamlet. Film z izjemnima Jessie Buckley in Paulom Mescalom v glavnih vlogah je ganljiva zgodbo o ljubezni, izgubi in zdravilni moči umetnosti.

Kinosloga. Retrosex. / Razprodano

Strup Gift

Knud Leif Thomsen

petek, 13. 02. 2026 / 17:45 / Dvorana

Thomsenov Izrek (Teorema, 1968) po dansko in pred Pasolinijem je tako dvorezen kot njegov naslov (gift pomeni »strup« ali »poročen«). Režiser si ga je zamislil kot polemični traktat zoper pornografijo in moralni razkroj danske družbe. Toda ko ga je napolnil z goloto in celo trdoerotičnimi prizori, je ironično tlakoval pot prav tistemu, proti čemur je pridigal: cenzure osvobojeni Danski, ki je leta 1969 kot prva dežela legalizirala pornografijo. Cenzorji so dali čez eksplicitne prizore v filmu natisniti mastne bele križe (in jih uspeli tako napraviti še bolj opolzke). Na takšni, zgodovinski filmski kopiji si bomo Strup tudi ogledali!