Stefan Drössler, direktor münchenske kinoteke, sodi med vodilne svetovne avtoritete za zgodovino 3D filma. V bogato ilustriranem predavanju nas bo popeljal v zgodovino tehnologije vse do stereofotografije, laterne magice in začetkov filma, nam ob tem postregel s fascinantnimi eksperimenti bratov Lumière, Skladanowskyja in Mélièsa ter zaključil z digitalno kinematografijo današnjega časa. Z odlomki bo prikazal različne pristope v državah, kot so Nemčija, Francija, Združene države Amerike, Sovjetska zveza, Madžarska, Velika Britanija in Hongkong, malo znane filme na papirnih trakovih iz leta 1900, prve 3D zvočne filme iz tridesetih let, prvi 3D celovečerec iz leta 1947, Britanski festival leta 1951, obdobje prve hollywoodske 3D mrzlice v petdesetih letih, ruski val v šestdesetih in sedemdesetih ter azijske eksperimente iz osemdesetih. Drössler nam bo poleg tega predstavil tehnološke izzive, ki so pripeljali do razvoja sodobnega digitalnega 3D filma, ter spregovoril o umetniških potencialih stereoskopskega filma.
»Čeprav je digitalna tehnologija spodbudila razvoj 3D filma, pa je prizadevanje ustvariti tridimenzionalne gibljive slike staro vsaj toliko kot film sam. Že pri predstavah z laterno magico so uporabljali dva projektorja z anaglifnim filtrom in že pionirji filma, kot so Max Skladanowsky, brata Lumière in George Méliès, so eksperimentirali s 3D fotografijo in 3D filmom. 3D film lahko skozi zgodovino obravnavamo na različne načine: kot eksperiment inovatorjev, nacionalni projekt prestiža, pomoč pri vojaškem izobraževanju, senzacijo na sejmih in v zabaviščnih parkih ali pa tisto točko razlikovanja med kinom in drugimi mediji, ki bo rešila usodo kinematografov.
Digitalna tehnologija nam danes omogoča predvajanje 3D filmov v običajnih kinodvoranah v kakovosti, o kateri so pionirji lahko le sanjali. A estetske možnosti 3D filma kljub temu še niso raziskane. Tehnologija vse prepogosto služi kot senzacionalistični dodatek; način, kako bolje tržiti povprečne filme. Predavanje temelji na številnih primerih iz let 1900–2013, ki prikazujejo zgodovino 3D filma, pojasnjujejo različne tehnične sisteme in skušajo predstaviti najbolj zanimive poskuse ustvarjanja lastne 3D filmske estetike. Seveda se pri tem pojavljajo vprašanja: Ali film zares potrebuje 3D tehnologijo? Ne bo zanimanje čez čas splahnelo, tako kot se je že zgodilo v preteklosti?«
– Stefan Drössler