Alžir leta 1938. Meursault je tih in skromen uslužbenec v zgodnjih tridesetih, ki se udeleži pogreba svoje matere, ne da bi potočil eno samo solzo. Naslednji dan preživi z Marie, kolegico iz službe, in se znova hitro vrne k vsakdanjim opravilom. Rutino kmalu prekine srečanje s sosedom Raymondom Sintèsom, ki Meursaulta povleče v svoje spletkarjenje. Vse skupaj doseže vrhunec na peklensko vroč dan, ko se na plaži zgodi nekaj tragičnega.
»Ugotovil sem, da je poglobitev v Tujca lahko sredstvo za ponovno vez s pozabljenim delom moje osebne zgodovine. Moj ded po materini strani, preiskovalni sodnik v alžirskem pristanišču Bône (današnja Annaba), je leta 1956 uspel ubežati napadu, kar je pospešilo vrnitev moje družine v celinsko Francijo. Med proučevanjem dokumentov in arhivov ter srečanji z zgodovinarji in tedanjimi pričevalci sem spoznal, da so vse francoske družine nekako povezane z Alžirijo in da našo skupno zgodovino še vedno pogosto teži bremeneč molk.« (François Ozon)
François Ozon
Rojen leta 1967 v Parizu. Po magisteriju iz filma na Univerzi v Parizu I se je vpisal na oddelek za režijo na znameniti La Fémis. Njegove kratke filme so gostili številni mednarodni festivali, leta 1998 pa se je s celovečernim prvencem Sitcom uvrstil v program canskega festivala. Redka kombinacija humorja, rahločutnosti in psihologije mu je kmalu prinesla mednarodno slavo ter ga uveljavila kot enega najdrznejših in najizvirnejših francoskih režiserjev.