Premožni odvetnik se vsako jutro prebudi v solzah ob zavedanju, da je njegova žena še vedno v komi. A kljub bolečini ni zagrenjen. Pravzaprav je videti srečen. Mu pri tem pomaga pomilovanje, ki ga vsak dan razbere iz oči in objemov tajnice, sorodnikov in sosedov? Je mogoče postal odvisen od sočutja, ki mu ga izkazujejo ljudje v bližini? Na to vprašanje si mora odgovoriti, ko mu iz bolnišnice sporočijo, da se je žena zbudila in bo povsem okrevala.
»Tega ne želimo priznati, vendar ljudje uživamo v sočutju drugih. Navda nas z občutkom pomembnosti; kot bi bili središče vesolja. Menim, da obstajata dve vrsti sočutja. Prvo začutimo ob brezdomcu na ulici. Podarimo mu nekaj denarja in se ob tem dobro počutimo. Mi, ne on. Drugo vrsto sem želel raziskovati v filmu. Sočutje, ki si ga prizadevamo vzbuditi v ljudeh in kako daleč smo pripravljeni iti, da bi si ga zagotovili.« (Babis Makridis)
Babis Makridis
Rojen leta 1970 v Kastoriji na severu Grčije. Študiral je na Filmski šoli Stavrakos v Atenah ter sprva režiral reklame in videospote. Bil je nagrajen za svoj kratki film O teleftaios fakiris, njegov prvenec L pa je doživel odmevno premiero na festivalu v Sundanceu. Sočutje je njegov drugi celovečerni film.