iz prve roke
»Sirota pripoveduje o spoprijemanju nekega otroka z zgodovino njegove družine in samim seboj, v obojem pa se zrcalijo nemiri 20. stoletja v srcu Evrope. Ti dogodki so oblikovali našo sedanjost in nas še naprej preganjajo, pri tem pa postavljajo pod vprašaj celó prihodnost naše civilizacije. Ozadje filma temelji na zgodbi moje družine, ki je preživela grozote holokavsta in tiranijo komunističnega režima. Želel sem ustvariti filmski jezik, ki bi gledalcu omogočil podoživeti travmatično izkušnjo otroka, ujetega med grozeči svet in družinski trikotnik, ki ga ne more razumeti. Nazadnje pa film raziskuje tudi vprašanje notranje tème: ali bo mladi junak Andor sprejel resnico o sebi?«
– László Nemes
kritike
»Pošastni parazitski mesar postane metafora pošastne parazitske Sovjetske zveze, sepijasto, klavstrofobično kanaliziranje italijanskega neorealizma pa dobi hamletovski spin, a glede na to, da je Siroto posnel László Nemes, avtor Savlovega sina, je povsem mogoče, daje frantični, hektični Andor dejansko sin Savlovega sina, onega frantičnega, hektičnega »kurjača« iz Savlovega sina, ki nikomur ne pogleda v oči. Kot Andor. ZA«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina