zgodba
Amélie je belgijska deklica, stara dve leti in pol, ki živi na Japonskem. Trdno je prepričana, da se svet vrti okoli nje. Nenadoma pa odkrije, da ni v središču sveta. Vse okoli nje zažari v vrtincu prijetnih in zoprnih občutij, čustev in besed. Kako naj vse to izrazi, jo bo sploh kdo razumel? Amélie se poveže s skrbnico Nishio-san in njeno življenje počasi dobiva nove barve, okuse in pomene. Kako dolgo lahko svet ostane tak, kot ga vidi otrok? In kaj se zgodi, ko začnemo odkrivati, da nismo središče sveta, temveč le del njega?
Film temelji na avtobiografskem romanu belgijske avtorice Amélie Nothomb Metafizika cevi, ki je preveden tudi v slovenščino.
o avtorjih
Maïlys Vallade in Liane-Cho Han sta francoska animatorja in režiserja, ki sta se spoznala med študijem na pariški šoli Gobelins. Kot animatorja sta sodelovala pri animiranem filmu Mali princ (2015), Maïlys Vallade pa tudi pri filmih Ernest in Celestina (2012), Daleč na sever (2015) in Calamity, otroštvo Marthe Jane Cannary (2020), ki smo ga videli na 17. Animateki. Mala Amélie je njun prvi celovečerec.
o animaciji
Film poseže po posebnem slogu animacije brez obrisov, pri katerem se liki mehko zlijejo z ozadjem, svetloba pa po njih prehaja brez ostrih meja. Tak pristop ustvarja občutek naslikanega sveta, ki hkrati ohranja realistični pridih. Enobarvne površine so obogatene s pastelnimi odtenki, ki delujejo toplo in vzbujajo asociacije na otroštvo. Pomembno vlogo pa ima tudi voda, ki je upodobljena na bolj otipljiv način po navdihu Miyazakija. Prav ta preplet francoskega impresionističnega stila in japonske animacijske umetnosti je bil ključni vir navdiha za vso ekipo.
Čeprav je film v celoti digitalen, so ustvarjalci zavestno ohranjali občutek risanega stila. Ključno pripovedno vlogo imajo v filmu barve, saj ustvarjajo fantazmagorične podobe, ki odražajo Améliejino doživljanje med evforijo in melanholijo. Na začetku prevladujejo svetle, pastelne, nasičene barve, ki pa se z njenim postopnim soočanjem z resničnostjo umirjajo, postajajo manj intenzivne in manj sijoče.
Produkcija filma Mala Amélie je trajala le štirinajst mesecev, medtem ko je razvoj scenarija potekal več kot pet let.
Režiserka Maïlys Vallade je oboževala knjigo Metafizika cevi Amélie Nothomb in si je želela, da bi z avtorico skupaj ustvarili animirani film. Vendar pisateljica pri nastajanju filma ni želela sodelovati; dejala je, da čuti, da so knjige njeni otroci, filmska priredba pa njen vnuk in v vzgojo svojih vnukov se ne vmešava. Končni izdelek pa ji je bil všeč.
iz prve roke
»Navdih sva črpala iz lastnih otroških spominov in izkušenj z najinimi otroki. Le tako sva lahko skozi animacijo ujela pristne odnose. /…/ Opazovanje malih stvari, na primer pikapolonice, občutek, da je svet večji, kot v resnici je, ter intenzivni čustveni vzponi in padci, vse to je oblikovalo najin pristop.«
– Maïlys Vallade
»Zadnji stavek knjige pravi, ‘Po tem se ni zgodilo nič več’, a v svetu, v katerem živimo danes, takšnega črnogledega stališča ne želiva ohraniti. Film smo usmerili v sprejemanje, da je vse minljivo in da ima vse svoj konec, a da je kljub izzivom življenje vredno živeti. Pomembno je, da ostanemo odprti, namesto da se zapiramo vase iz strahu pred bolečino in jezo.«
– Liane-Cho Han
citati iz filma
»Prvi del tvojega imena, Ame, v japonščini pomeni dež.« /…/ »Ime mi je bilo res pisano na kožo. Kot dež sem bila dragocena in nevarna, blagodejna in smrtonosna, tiha in bučna. Predvsem pa sem se počutila nepremagljivo. «
– Nishio-san in Amélie
»Pri treh letih vse vidiš in ničesar ne razumeš. Koliko lastovk prinese pomlad? Ali brazgotine sčasoma izginejo kot sneg na soncu?«
– Amélie
kritike
»Način, kako film uporablja pastelne barve pri oživljanju likov in okolja, ustvarja občutek, kot da pred našimi očmi oživi impresionistična otroška knjiga in skoči naravnost na platno. Film se ponaša s čudovitim, edinstvenim likovnim slogom, ki se uspešno loči od večine sodobnih animiranih filmov, hkrati pa ohranja nostalgičen pridih.«
– Timothy Lee, Geek of Color
»Mala Amélie izžareva živahnost vsakdanjega življenja in čudovito ujame ganljive trenutke otroštva.«
– Paul Carlson
»Videti je kot slika, ki je oživela.«
– Marie Manyara
»Ta nežna in prisrčna animacija je ganljiva študija zgodnjega otroštva; kako krhko je in kako močnega se počutiš, ko ga preživiš, ali presežeš.«
– Peter Bradshaw, The Guardian