Akcija majhne skupine militantnih aktivistov gre po zlu. Hélène, ki je bila zadolžena za kritje iz grmovja, medtem ko drugi napadejo bogataše v vili, izgubi zavest. Znajde se v svetu onkraj, po katerem jo vodi duh. Z njim se poda na metafizično pot soočenja z vprašanjem osebne odgovornosti, uporabe nasilja za dosego ciljev in večne dileme v boju za boljši jutri: ali nas od spremembe vedno bolj zatiralskega sistema ločijo veliki revolucionarni zamahi ali pa majhni, vztrajni koraki?
Izjava režiserja
Sem predvsem ustvarjalec animiranih filmov in pri pisanju scenarija sem imel v mislih stvarni potencial animiranih podob – z vsem, kar zahtevajo, in vso svobodo, ki jo ponujajo v smislu režije. Pri pisanju razmišljam o barvah, o preobrazbah, sanjskih sekvencah in miselnih podobah, ki se utelesijo na platnu. Pišem tudi z zavedanjem, da v filmu ne bo resničnih teles, ne bo obrazov, človeških pogledov ali fizične prisotnosti. Verodostojnost in globino likov – njihovo zmožnost čustvovanja ter naše poistovetenje z njihovimi dilemami in doživljanjem – je treba graditi in ohranjati z orodji, ki jih pozna le animacija: z gibanjem, risanjem, formo in barvo.
To je zgodba o radikalnosti, z vsemi njenimi protislovji, upi in slepimi ulicami vred. Zgodba, rojena iz globoke jeze, iz nezadržnih želja, ki vzplamenijo, da bi predramile svet iz otopelosti – potem pa trčijo ob meje lastnih dejanj ter notranjih napetosti. Liki se zavejo jasnega, včasih nerazrešljivega nasprotja: nevzdržnosti nasilja in nevzdržnosti statusa quo.
Ves film je ročno narisan na grafično tablico, dvanajst sličic na sekundo. Posebna pozornost je bila namenjena koloriranju z barvanjem na papir. Cilj je bil pričarati občutek bližine med liki in prostori, ki jih naseljujejo, ter povezati berljivost slike z gibanjem likov in njihovim čustvenim razvojem.