Ciudad de Mexico v začetku devetdesetih, tik pred prihodom papeža. Zdi se, da predmestno naselje bolj kot blaženost prevevajo demonske sile. Romana je prisiljena skrbeti za peterico otrok, ki jih je najprej zapustila duševno bolna mama, nato pa še oče. Po svojih močeh skuša skrbeti za vnuke, a opozarjanje, da je v bližini hudič, ki se želi polastiti njihovega domovanja in teles, ni najboljša popotnica za preživljanje brezskrbnih otroških dni. Nenavadna družina se skoraj povsem odtuji od zunanjega sveta. Potem nekega dne na vrata potrka policija, da bi otrokom poiskala nov dom.
»Dva meseca smo imeli avdicije, nato pa še dva meseca izvajali igralsko delavnico z otroki. Michelle jih je med snemanjem urila v igranju, jaz pa sem sodeloval pri vsakem koraku, z njimi vadil, se igral in snemal. Veliko sem se naučil in se zabaval, vendar se tudi spoprijemal z izzivi. Delo z otroki ni težavno, je pa izčrpavajoče. Poleg različne starosti ima vsak otrok svojo lastno osebnost, zato je za vsakogar potreben drugačen prijem.« (Ernesto Martínez Bucio)
Ernesto Martínez Bucio
Rojen leta 1983 v Uruapanu, Mehika. Študiral je komunikologijo na jezuitski univerzi v Guadalajaru in nato film na Centro de Capacitación Cinematográfica v Ciudadu de Mexico. Magisterij iz filmske režije je pridobil na šolskem centru EQZE v San Sebastiánu v Španiji. Leta 2016 je sodeloval v programu Berlinale Talents v okviru berlinskega filmskega festivala. El Diablo Fuma je njegov celovečerni prvenec.