zgodba
Meredith Monk, rojena leta 1942 v New Yorku, je skladateljica, pevka, režiserka, koreografinja, filmska ustvarjalka ter avtorica oper, glasbeno-gledaliških del, filmov in instalacij. Je pionirka t. i. razširjene vokalne tehnike in interdisciplinarnega performansa. Z raziskovanjem glasu kot inštrumenta – »jezika srca, ki opisuje čustva, spomine in energije, za katere nimamo besed« – širi meje glasbene kompozicije ter ustvarja edinstvene zvočne pokrajine.
Na newyorški umetniški sceni šestdesetih in sedemdesetih let, ki so ji vladali moški, se je morala kot ženska ves čas boriti za priznanje in finančna sredstva. Zgodnje kritike so bile krute in pogosto seksistične. Toda kot pravi njen slavni sodobnik Philip Glass: »Med vsemi nami je bila – in še vedno je – edina z nezgrešljivim talentom.« Danes je Meredith Monk mednarodno priznana glasbenica, ki jo slavijo kot »čarovnico glasu« in »eno najbolj kul ameriških skladateljic«.
Film Meredith Monk: mozaik prikazujemo v okviru 31. festivala Mesto žensk, ki je umetnico pred leti prvi povabil v Slovenijo: oktobra 1995 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na zaključnem večeru prve edicije festivala nastopila s solističnim koncertom Pesmi z griča (Songs from the Hill).
iz prve roke
»Z glasbo Meredith Monk sem se prvič srečal leta 1989, ko se je moja žena Katie Geissinger pridružila zasedbi opere Atlas. Česa podobnega še nisem slišal. Medtem ko se je ženino sodelovanje z Meredith nadaljevalo, se je moja ljubezen do njene glasbe poglabljala, prav tako pa tudi radovednost glede njenega edinstvenega ustvarjalnega procesa in izjemne trdoživosti spričo muhaste in včasih seksistične kritiške stroke.
Pred tremi leti je Meredith meni in moji filmski ekipi odprla vrata svoje mansarde v Tribeci, kjer dela že od leta 1972, ter nam dovolila, da posnamemo ritem njenega vsakdanjika in nastajanje njenega najnovejšega dela Indra’s Net. Omogočila mi je tudi dostop do bogatega arhiva filmov, fotografij in zapiskov, s čimer sem dobil temeljit vpogled v njen umetniški razvoj. Namesto izčrpne biografije sem raje sestavil mozaik, ki odraža zgradbo Meredithinih lastnih del. Vsako poglavje temelji na eni pesmi in ponuja edinstveno okno v njeno življenjsko delo.
Kontrakultura šestdesetih let, v kateri je Meredith našla svoj glas, je nasprotovala rasni in spolni diskriminaciji, potrošništvu ter vietnamski vojni. Čeprav njena dela niso odkrito politična, pa utelešajo vse te vrednote in se danes zdijo ravno tako navdihujoča kot ob začetkih njene kariere. Glasba Meredith Monk ima za vse, ki jo doživijo, zdravilno moč. To je tisto, kar jo spodbuja, da še naprej ustvarja, in kar je tudi mene spodbudilo k snemanju tega filma.«
– Billy Shebar
kritike
»Film, ki ne priskrbi veliko konteksta – povsem zadovoljen z domnevo, da dela Meredith Monk (kljub odsotnosti razumljivega jezika) govorijo sama zase – in ga poganja skoraj izključno hipnotična privlačnost njenega glasu, daleč preseže svoj format: ne gre namreč toliko za zgodbo o umetnici kot o umetnosti sami: o tem, kaj nam lahko ponudi, zakaj jo potrebujemo in kako lahko preživi v svetu, ki odkrivanje ljubi skoraj tako zelo, kot sovraži vse, česar še ni slišal ali videl.«
– David Ehrlich, IndieWire