Danes je blagajna odprta od 15:00 do 19:15 (za danes zaprto).

Oaza Oaza

Ivan Ikić / Srbija, Bosna in Hercegovina, Nizozemska, Slovenija, Francija / 2020 / 123 min / srbščina

Resnični ljudje odigrajo verzije samih sebe v zgodbi o strastnem ljubezenskem trikotniku, postavljeni v ustanovo za mladino s posebnimi potrebami. Oaza je poleg številnih drugih priznanj osvojila prestižno nagrado za najboljši evropski film v sekciji Dnevi avtorjev na festivalu v Benetkah.

igrajo Marijana Novakov, Tijana Marković, Valentino Zenuni, Goran Bogdan, Maruša Majer, distribucija Zavod Staragara

IMDb Baza slovenskih filmov

Fotografije

iz prve roke
»Ideja za film je nastala pred več kot petnajstimi leti, ko sem kot študent snemal dokumentarec v domu za osebe z motnjami v razvoju. Tam sem naletel na zgodbo o ljubezenskem trikotniku z melodramatičnim zapletom /…/, ki se je skoraj usodno končala. /…/ Pritegnilo me je odkritje, da gre za kraj, kjer se zelo posebna in močna čustva izražajo brez skritih namenov in mask; stvari, na katere smo se v današnji družbi že tako navadili, da jih sploh več ne opazimo. Pred menoj se je odprl nadvse iskren in čist notranji svet ljudi, ki zaradi svoje drugačnosti, zaradi odstopanja od norm, ki jim jih je vsilila družba, živijo izolirano od ostalega sveta. Tudi ljubezen kot pojem je tam povsem drugačna, saj ji ni mogoče postavljati nikakršnih mej, pa tudi brzdati ali skriti se je ne da. To je ljubezen v svoji najčistejši obliki. /…/ Film smo snemali /…/ v resnični ustanovi, glavne vloge pa so odigrali tamkajšnji varovanci. Ti so se udeležili delavnice, na kateri so se počasi seznanili z liki, ki naj bi jih igrali, scenarij pa smo prilagodili njihovim značajem. V meni so našli posrednika; način, kako svojo iskreno tožbo poslati v svet – svet, ki jih ne razume in jih noče razumeti. Obljubil sem si, da bom naredil vse, da bo njihov glas slišan.«
– Ivan Ikić

kritike
»Ko je Miroslav Slabošpicki pred šestimi leti s presunljivim Plemenom (Plemja), institucionalno parabolo, posneto z gluhimi igralci in povedano izključno s pomočjo znakovnega jezika, pretresel sekcijo Teden kritike v Cannesu /…/, se je zdelo, da je bila dosežena nova stopnja pristnosti in formalne drznosti. Toda Oaza /…/, zasluženi dobitnik nagrade za najboljši evropski film v programu Dnevi avtorjev beneškega festivala /…/, morda preseže celo ta mejnik. /…/ Provokativno resnična, a spoštljiva študija ‘ljubezni na brezupnem kraju’.«
– Jessica Kiang, Variety

»Ikić s pretanjeno zgodbo o ljubezni in ujetosti v represivni sistem zavoda dokaže, da je delo z naturščiki v igranih filmih lahko med najbolj plodovitimi pristopi k filmskemu ustvarjanju.«
– Petra Meterc, Najboljši filmi v 2021, Ekran

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Palestina 36 Palestine 36

Annemarie Jacir

torek, 01. 09. 2026 / 17:30 / Dvorana

Palestina leta 1936. Upori proti kolonialni oblast se stopnjujejo. Kmečki sin Jusuf dela pri vplivni družini v Jeruzalemu ter hrepeni po prihodnosti onkraj nemirov. Toda zgodovina je neusmiljena. Ob vse večjem številu judovskih priseljencev, ki bežijo pred antisemitizmom v Evropi, ter palestinskem prebivalstvu, ki se združuje v največji in najdaljši vstaji proti tridesetletni britanski nadvladi, se spopad zdi vse bolj neizogiben.

Tretji svet Treći svijet

Arsen Oremović

torek, 01. 09. 2026 / 19:00 / Mala dvorana

Tretji svet je več kot zgolj dokumentarec o Haustorju, legendarni zagrebški skupini, ki je zaznamovala glasbeno sceno nekdanje Jugoslavije. To je zgodba o dveh ustvarjalnih nasprotjih: Darku Rundeku in Srđanu Sacherju. Film skozi odkrite pogovore, ponovno srečanje v studiu in bogato arhivsko gradivo razkriva, kako je občutljivost za čarobnost vsakdanjega življenja nekoč združila dva ustvarjalna svetova – ter ustvarila tretjega.

Bridki božič Amarga Navidad

Pedro Almodóvar

torek, 01. 09. 2026 / 20:00 / Dvorana

»Film, v katerem sem bil najbolj krut do samega sebe.« Vedno elegantni Pedro Almodóvar obrne kamero proti sebi v igrivem, vijugastem razmisleku o spolzki meji med umetnostjo in življenjem.