Danes je blagajna odprta od 09:00 do 20:30 (odpre se čez 4 minute).
Na rednem sporedu od 4. avgusta 2011

Besa Besa

Srđan Karanović / Srbija, Madžarska, Slovenija, Francija, Hrvaška / 2009 / 106 min / nemščina, slovenščina, srbohrvaščina

Moški in ženska iz popolnoma različnega kulturnega okolja sta med vihro prve svetovne vojne prisiljena sobivati. Kmalu se med njima razvije nenavadna in prepovedana ljubezen.

režija in scenarij Srđan Karanović, fotografija Slobodan Trninić, montaža Branka Čeperac, Mateja Rackov, glasba Zoran Simjanović, producenti Srđan Golubović, Danijel Hočevar, Čedomir Kolar, Jelena Mitrović, Dénes Szekeres, Marc Baschet, Dragan, Djurković, Slobodan Trninič, produkcija Filmska kuća Baš Čelik, Vertigo/Emotionfilm, Asap Films, Tivoli Filmprodukcio, Vision Team, Arkadena Zagreb, igrajo Iva Krajnc, Miki Manojlović, Nebojša Dugalić, Radivoje Bukvić, Radivoj Knežević, Ana Kostovska, distribucija Cinemania group

festivali, nagrade Zmagovalec 22. filmskega festivala v Trstu. Moskva 2010. Hamburg 2010. Palm Springs 2011. LIFFe 2010 – sekcija Kralji in kraljice. Srbski kandidat za tujejezičnega oskarja 2011.  

IMDb

DVD filma je na voljo v naši Knjigarnici.

zgodba
Začetek prve svetovne vojne. Filipa, ravnatelja osnovne šole, vpokličejo k vojakom. Ker ga skrbi za mlado in lepo ženo Leo, Slovenko, ki jo je spoznal med študijem v tujini, jo zaupa Azemu, šolskemu hišniku, ki da Filipu beso, častno albansko zaobljubo, da bo pazil nanjo. A med albanskim hišnikom in lepo Slovenko se počasi splete nepričakovana in nenavadno presunljiva vez.

Moški in ženska iz popolnoma različnega kulturnega okolja sta med vihro prve svetovne vojne prisiljena sobivati. Kmalu se med njima razvije nenavadna in prepovedana ljubezen.

iz prve roke
»Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Film je zasnovan kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji. Razen na začetku in na koncu se film dogaja v prazni šoli. Neizogibna – in namerna – klavstrofobija občutno pripomore k dramski napetosti in želenemu razvoju zgodbe, določene okoliščine in obredi v filmu pa se ritmično ponavljajo.«
– Srđan Karanović, režiser in scenarist

portret avtorja
Srđan Karanović (rojen leta 1945 v Beogradu) leta 1970 magistrira na praški FAMU. Je režiser ter scenarist ali koscenarist vseh svojih televizijskih filmov in celovečercev, občasno tudi igralec. Filmsko režijo je predaval na Fakulteti za dramsko umetnost v Beogradu, na NYU, Brooklyn Collegeu, Univerzi Wesleyan in Bostonski univerzi. Avtorjeva filmografija obsega poleg več kot 70 dokumentarnih, kratkih igranih, namenskih in reklamnih filmov še 9 igranih celovečercev: Družabna igra (Društvena igra, 1972), Vonj poljskega cvetja (Miris poljskog cveća, 1977; nagrada FIRPESCI na festivalu v Cannesu leta 1978), Petrijin venec (Petrijin venac, 1980; najboljši jugoslovanski film leta), Nekaj vmesnega (Nešto između, 1983; grand prix v Valencii), Jagode v grlu (Jagode u grlu, 1985), Za zdaj brez pravega naslova (Za sada bez dobrog naslova, 1988; grand prix v Istanbulu), Virdžina (1991; grand prix v Valencii, najboljši jugoslovanski film leta po izboru kritikov), Sijaj v očeh (Sjaj u očima, 2003) in Besa. Avtor nekaterih antologijskih jugoslovanskih filmov je tudi režiser in scenarist kultne TV serije Na vrat na nos (Grlom u jagode, 1975).

kritike
»/…/ film, ki na ozadju zgodovinskega dogajanja (prve svetovne vojne) splete napeto in dobesedno nemogočo ljubezensko zgodbo med Albancem in Slovenko. Njo igra ‘slovenska Catherine Deneuve’ Iva Kranjc, Azema pa srbska igralska zvezda Miki Manojlović. /…/ Položaj je močno determiniran z družbenopolitičnim kontekstom, obenem pa spominja na hitchcockovsko situacijo, v kateri se dva – naj se nacionalno, socialno, religiozno, psihološko in tako naprej še tako razlikujeta – pod pritiskom okoliščin emocionalno zbližata. Toda v Besi ima ta situacija še dodaten zasuk ali ‘novo razsežnost’, ki je v tem, da prav zaradi Azemove prisege, ‘bese’, ljubezensko razmerje ne more biti realizirano (in je zato toliko ‘čistejše’). A kljub temu film premore imeniten ljubezenski prizor, ko se Azem skoraj smrtno prestrašen vrže z Leine postelje, ko odkrije, da je na njej pomotoma zaspal.«
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik

»Srbski kandidat za tujejezičnega oskarja se ponaša s parom sijajnih, globoko vživetih igralskih nastopov Mikija Manojlovića in Ive Krajnc, ki jima veteran med režiserji, Srđan Karanović, dopušča dovolj prostora in svobode, da v polnosti zadihata. /…/ Že res, da je film zasnovan na resničnem dogodku, a Karanovićeva glavna igralca si zgodbo mojstrsko prisvojita. Kljub skopemu dialogu nadeneta drzna Iva Krajnc (spomni nas mlade Nicole Kidman) in otožni Manojlović temu intimnemu in zapletenemu stranskemu produktu mednarodnega konflikta presunljivo človeški obraz.«
– Michael Rechtshaffen, The Hollywood Reporter

»Film pripada Ivi Krajnc in Mikiju Manojloviću, katerih igra je hkrati impozantna in subtilna.«
– Robert Koehler, Variety

 

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Dunja in princesa iz Alepa Dounia et la princesse d'Alep

Marya Zarif, André Kadi

petek, 03. 05. 2024 / 10:00 / Dvorana

Osupljivo čustveno in vizualno popotovanje v Sirijo skozi pripoved šestletne deklice Dunje. Otroška perspektiva resni temi doda očarljivo mešanico pesmi, dišav in čarobnih moči, hkrati pa vzbuja upanje v moč solidarnosti državljanov sveta.

Fant in čaplja Kimitachi wa do ikiru ka

Hayao Miyazaki

petek, 03. 05. 2024 / 15:15 / Dvorana

Veliki Hayao Miyazaki se vrača z globoko osebno, avtobiografsko navdahnjeno fantazijo o življenju, smrti in ustvarjanju. Film, poln dih jemajoče lepote, nagajivega humorja in nežne melanholije, je prejel letošnjega oskarja za najboljši animirani celovečerec.

Pankrt Bastarden

Nikolaj Arcel

petek, 03. 05. 2024 / 17:50 / Dvorana

Mads Mikkelsen in Nikolaj Arcel se deset let po Kraljevski aferi vračata s Pankrtom, mogočnim zgodovinskim epom o osvajanju danske divjine, hkrati pa intimno, brezčasno zgodbo o življenju, ki se zgodi, medtem ko delamo druge načrte.