Mitić, avtor kultnega dokumentarca Lepa Dijana, se je v tem filmu »srbske narodne substance« lotil s serijo bolj ali manj ponarodelih aforizmov, podkrepljenih s pomenljivimi, največkrat bizarnimi in grotesknimi dokumentarnimi vinjetami iz srbskega vsakdana, ki jih je režiser po vsej Srbiji zbiral od leta 2003 naprej. Pripovedovalec (besedilo bere Nebojša Glogovac), obupani, samodestruktivni slehernik, bi bil »pripravljen umreti za svoja prepričanja … če bi le lahko našel kaj, v kar bi verjel«. Rad bi našel način, kako umreti, zato začne različne nasprotnike (poštenega politika, skesanega vojnega zločinca, hipokritskega moralista, neodgovornega starša, nehvaležnega otroka …) izzivati v absurdne dvoboje, ki jih začini z izborom najboljših srbskih političnih aforizmov.
»Svet se je davno postavil na glavo, zato ga lahko razumemo le z uporabo opisov in komentarjev, ki so prav tako obrnjeni narobe. Subverzivni aforizmi, introspektivne eno- ali dvovrstičnice, tako pogoste v satiri naklonjeni Srbiji, so odličen primer takšnih taktičnih duhovitih izrekov. Te ‘polresnice, ki razgrinjajo resnico in pol’, so nekonvencionalne, a resne razlage katere koli življenjske situacije.« (Boris Mitić)
Boris Mitić – filmografija
Lepa Dijana (2003)
Kvadratura flaše (2003)
Unmik Titanik (2004)
Nasvidenje, kako ste?/Dovidjenja, kako ste? (2008)