Trenutek, ko odrasteš, ni določen s starostjo, temveč z izkušnjo smrti. Panseksualna študentka umetnosti Una je zaljubljena v Diddija, vrstnika s faksa in prijatelja iz benda. A tega ne ve nihče razen njiju. Večer mineva v intimnem načrtovanju skupne prihodnosti, vključno z otroki in potovanjem na Japonsko. Naslednje jutro naj bi Diddi odpotoval domov in prekinil svojo večletno vezo s Klaro. Toda to se ne zgodi. Zadnji dan šole, najsrečnejši dan za večino študentov v Reyjkaviku, prekrije zlovešča senca. Eksplozija v tunelu povzroči verižno trčenje in v najhujši avtomobilski nesreči islandske zgodovine v plamenih umre veliko ljudi. Namesto brezskrbnega rajanja po ulicah se mora skupina prijateljev, še posebej Una, čez noč soočiti s tragično izgubo. In občutkom krivde.
»Vsi moji scenariji temeljijo na lastnih izkušnjah, iz prve ali druge roke, ki jih nato prepojim s fikcijo. Imel sem tudi izjemno igralsko zasedbo /…/. Ključnega pomena je bilo najti prave ljudi, ki bi te like upodobili in jih preobrazili v človeška bitja. Delo z mladimi je drugačno, prizadevali smo si, da bi bila zgodba prepričljiva in brezčasna.« (Rúnar Rúnarsson)